Jože Pučnik se je rodil 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije SDSS, ki se je kasneje preimenovala v SDS, bil pa je tudi (od 1989-91) predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990. Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike, leta 1992 je bil podpredsednik vlade RS, na volitvah 1992 pa izvoljen za poslanca DZ. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike.
Pučnik je leta 1958 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti (FF) iz filozofije in svetovne književnosti ter se na FF zaposlil kot asistent. Zaradi člankov v Reviji 57 je bil leta 1958 aretiran in obsojen na devet let strogega zapora, v splošni amnestiji leta 1961 so mu nato kazen znižali na sedem let. Po petih letih je bil pogojno odpuščen (1963). Vključil se je v delo pri reviji Perspektive, kjer je objavil nekaj člankov; zaradi njih so ga znova aretirali. Po dveh letih zapora je leta 1966 odšel v Nemčijo, kjer je dobil politični azil in sprva delal kot fizični delavec.
Leta 1967 se je vpisal na Univerzo v Hamburgu (sociologija, filozofija in pedagogika) in študij končal z doktoratom (1971). Dobil je mesto docenta za sociologijo na Univerzi v Lueneburgu, leta 1989 pa se je upokojil kot višji akademski svetnik. Poleg več strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji je objavil knjigi Članki in spomini 1957-1985 ter Kultura, družba in tehnologija.
Jože Pučnik je po nekajletni bolezni umrl v Nemčiji. Njegovi družini je v imenu državnega zbora sožalje izrekel predsednik DZ Borut Pahor.
Janša: Izgubili smo velikega človeka
"Vsi, ki imamo radi Slovenijo, smo danes izgubili velikega človeka, člani SDS pa spoštovanega kolega, častnega predsednika in iskrenega prijatelja," je ob smrti Jožeta Pučnika dejal predsednik SDS Janez Janša. Pučnika je označil kot "simbol pokončnega moža, ki se je že v zgodnji mladosti uprl lažem okrog sebe in to kljub visoki osebni ceni, ki jo je moral plačati z najvrednejšim, kar obstaja, s svojo svobodo".
Za ključni programski točki njegovega delovanja v starejših letih, ko se je pridružil gibanju za demokratizacijo Slovenije, je Janša izpostavil ravno samostojnost Slovenije in njeno demokratizacijo. Po Janševi oceni je Jože Pučnik leta 1990 kot predsednik zmagovite koalicije Demos zgradil nacionalno in politično soglasje za razglasitev slovenske državnosti.
Pučnik je ostal iskalec resnice, ki se ni uklonil pritiskom in lažem. "Do konca je ostal aktiven član socialdemokratske stranke ter bil do konca lanskega leta aktiven v strankinih organih," je poudaril Janša ter dodal še, da si bodo Jožeta Pučnika zapomnili vsi, ki so ga poznali. Izjavo je zaključil z besedami: "Njegov pogum ostaja naše upanje".
