Slovenija

Umrl pesnik in pisatelj Jože Snoj

Ljubljana, 08. 10. 2021 13.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V 88. letu starosti je v četrtek umrl pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj, so sporočili iz družinskega kroga. Avtorjev literarni opus je prežet s problematiko državljanske vojne, ki ji je bil priča kot otrok, z religioznimi in eksistencialnimi vprašanji ter z erotično tematiko.

"Njegovo življenje se zrcali v avtobiografskih elementih tako njegove poezije kot proze," je poudarila njegova hči Zarika Snoj Verbovšek ter obenem spomnila na obsežen prozni in pesniški opus za otroke in mladino ter številne nagrade, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2012.

Rodil se je 17. marca 1934 v Mariboru, kjer je preživel zgodnje otroštvo. Med vojno se je njegova družina leta 1941 najprej zatekla v Mokronog na Dolenjskem, leta 1943 pa v Ljubljano, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Zaposlen je bil kot novinar pri Delu, nato pa kot urednik na Državni založbi Slovenije.

Snoj je ustvaril večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja je povezal v neločljivo celoto, pri čemer se je z umetniško govorico upiral nasilju ideologij in teptanju človečnosti ter prikliceval izvorno skrivnost življenja, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade.

Jože Snoj ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2012.
Jože Snoj ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2012. FOTO: Miro Majcen

Ob njegovi 80-letnici je pri založbi Miš izšla pesniška zbirka In cel boš, podoben otoku. V njej je zbranih sto pesmi iz Snojevega obsežnega opusa 13 pesniških zbirk, objavljenih med letoma 1963 in 2008. Snoj je tedaj o naslovu dejal, da ponazarja, "da je človek otok oziroma celota, ki se mora v neskončnosti oceanov boriti za obstanek".

V Snojevem romanesknem opusu je prepričljiv umetniški odraz v nemirnem 20. stoletju našla človekova intima. Življenjska zgodba sodobnega človeka, ki se odvija na družbenem ozadju, je v ospredju pisateljevih zgodnjih romanov. Tudi v romanih iz zadnjega obdobja, Gospod Pepi, Gospa in policaj ter Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu, se ukvarja s subjektovim spopadom s svetom, z izostrenim etičnim čutom izrisuje naravo zla, hkrati pa obuja vero v stvariteljsko in etično moč besede.

Med njegova pomembnejša esejistična dela sodijo Simbolizem Josipa Murna, Handkejev paradoks, Med besedo in Bogom ter Ubijanje zemlje, napisal pa je tudi več del za otroke in mladino, med njimi Škorčka norčka, Lajno drajno, Stop za pesmico ter Pesmi za punčke in pobe.

Za svoje literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, poleg obeh Prešernovih med drugim še Rožančevo, Jenkovo, Veronikino ter dvakrat Levstikovo nagrado.

Leta 2017 je pri založbi Litera izšel avtobiografski roman Re kapitulacije, v katerem med drugim razmišlja o svojem življenju in življenju svojih družinskih članov, razgrinja pa tudi široko mrežo sodobnikov iz različnih življenjskih obdobij, tako iz študentskih let na oddelku za primerjalno književnost kot iz kasnejših časov novinarskega in uredniškega okolja ter iz krogov Nove revije, pri kateri je bil dejaven v času slovenskega osamosvajanja.

Letos pa je pri založbi KUD Logos izšel še njegov zadnji roman z naslovom Nadaljevanje prihodnjič: poem z brstiči eseja in aromo romana.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni