Minuli torek preminula Slavica Furlan se je rodila 3. maja 1922 v družini lesnega trgovca v Idriji. Kot številne druge primorske družine so se v času fašizma izselili v Jugoslavijo, na Štajersko, kjer je Slavica končala meščansko šolo in pomagala očetu v lesnem podjetju. Ob začetku vojne so jim nemški okupatorji zaplenili premoženje in jih izgnali na Hrvaško, kjer so živeli v velikem pomanjkanju. Po številnih prošnjah se jim je uspelo vrniti v Idrijo.
Oktobra 1943 sta se skupaj s sestro v bližnjem Cerknem pridružili partizanom. "Slavica je kot bolničarka najprej delovala že v Cerknem, po bombardiranju tega kraja se je z ranjenci umaknila na eno od domačij v Novakih, sledil je zahteven novembrski pohod v nemški ofenzivi. Po vrnitvi z Gorenjske ob koncu ofenzive so se odločili za gradnjo partizanske bolnice v soteski Pasice," je povedala Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja, enote Mestnega muzeja Idrija, ki skrbi za spomeniško območje Franje.
Kot je pojasnila, je bila Slavica poslana na tedaj postavljeni zunanji oddelek te bolnice pod Cerkljanskim vrhom, kasneje pa je delovala v oddelku bolnišnice v Davči. Tam je do začetka leta 1945 oskrbovala ranjence in občasno sodelovala v kirurški ekipi dr. Franca Derganca. V bolnici je spoznala tudi svojega bodočega moža, ki so ga tja pripeljali kot ranjenca. Februarja 1945 so jo poklicali na bolničarski tečaj v centralo bolnice Franja v soteski Pasice, kjer je pred koncem vojne noseča doživela zadnjo sovražno ofenzivo, ki je za bolnišnico minila brez žrtev, v začetku maja pa je skupaj z ranjenci odšla v Gorico.
Nekdanja bolničarka je bolnico Franja nazadnje obiskala maja 2018, ob praznovanju 75-letnice bolnišnice. Ker se slovesnosti v soteski ni zmogla več udeležiti, so ji nastopajoči – devetošolci cerkljanske osnovne šole – partizanski program pripravili kar na parkirišču pred vstopom v sotesko, je še povedala Milojka Magajne.
Bolnica Franja je kot ilegalna bolnišnica v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem delovala med decembrom 1943 in majem 1945. Večino časa jo je vodila zdravnica Franja Bojc Bidovec, po kateri so bolnišnico poimenovali že med vojno. Na centralnem oddelku Franje se je zdravilo 578 težjih ranjencev, na desetih zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.
Partizanska bolnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, pred leti ji je Evropska komisija podelila Znak evropske dediščine, vpisana pa je tudi na Unescov poskusni seznam.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.