Umrlo že 11 planincev

Minula zima je z obilico snega povzročila ogromno škode na planinskih postojankah in gorskih poteh. Veliko škode pa zaenkrat sploh ni odkrite, saj je v gorah še vedno veliko snega. Zato Planinska zveza Slovenije (PZS) in gorski reševalci posebej opozarjajo vse planince, naj bodo še posebej previdni, če se bodo ob začetku poletne sezone odpravljali v gore.

Število planincev v gorah se v vseh letnih časih iz leta v leto povečuje, je pojasnil predsednik PZS Franc Ekar. Med njimi je tudi veliko tujcev, ki se kljub nepoznavanju slovenskih gora ne odločijo za pomoč vodnikov. Zato pogosto prihaja do nesreč, ki se v gorah neredko končajo celo s smrtjo.

Lani umrlo 33, letos že 11 oseb

Lani je v 270 nesrečah v gorah življenje izgubilo 33 oseb. Samo v prvih petih mesecih tega leta se je zgodilo 75 nesreč, v katerih je umrlo kar 11 ljudi. Za vse te nesreče pa je po ocenah gorskih reševalcev kriv človeški faktor, kot sta slaba opremljenost in precenjevanje pripravljenosti. Ekar opozarja, da bi število nesreč lahko bistveno zmanjšali tudi, če bi ljudje pri hoji po nepoznanih gorah najeli vodnika PZS. Teh je v Sloveniji registriranih kar 1.200 in so za najem sorazmerno poceni, saj svoje delo opravljalo prostovoljno

Sanacija v najkrajšem možnem času; nevarna pot na Okrešelj

Člani PZS poskušajo čim hitreje sanirati tudi planinske poti, ki so jih ponekod celo prekrili kamniti podori in plazovi. Zlasti velja omeniti pot na Okrešelj, ki je zelo uničena, saj je sneg odnesel varovalne kline in premaknil stopnice. Precej poškodovana pa je tudi pot iz Kamniške Bistrice na Kokrško sedlo.

Pri nujni sanaciji planinskih poti in postojank ima PZS največ težav zaradi pomanjkanja sredstev. Čeprav so planinske poti v izmeri kar 7.000 kilometrov pomemben del turistične infrastrukture, na primer ministrstvo za gospodarstvo v ta namen ne prispeva nobenih sredstev. Tako lahko v tovrstno sanacijo v Sloveniji na podlagi razpisov drugih ministrstev letno vložijo od 200.000 do 250.000 evrov, medtem ko v Avstriji samo država letno za to namenja 1,7 milijona evrov, avstrijskim planinskim organizacijam pa z razpisi in donacijami uspe letno v ta namen zbrati celo do sedem milijonov evrov. "V Avstriji se pomena tovrstnega turizma zavedajo in upam, da se ga bodo začeli zavedati tudi vodilni v naši državi," je poudaril Ekar.