Slovenija med najboljšo deseterico glede na blaginjo otrok

Poročilo Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti, ki razvršča države EU in OECD glede na blaginjo otrok, temelji na podatkih, zbranih med pandemijo koronavirusne bolezni, ter države na lestvici razvršča glede na otrokovo duševno in telesno zdravje ter akademske in socialne veščine.

Najboljše države za otroke so tako postale Nizozemska, Danska in Norveška, Slovenija je pristala na devetem mestu, pred sosednjimi Hrvaško (11. mesto), Madžarsko (15. mesto), Avstrijo (16. mesto) in Italijo (19. mesto). Nobena od 41 najbogatejših držav ni vodilna na vseh področjih, prav vse države imajo še veliko prostora za izboljšanje. Skrb vzbujajoče je tudi nazadovanje na področjih, kot so cepljenje, matematična in bralna pismenost ter duševno zdravje. K vsem tem izzivom pa negativen vpliv dodaja tudi pandemija, ki bo imela daljnosežne posledice na blaginjo otrok, opozarja poročilo.

"Slovenija se je že v preteklih raziskavah o življenju otrok uvrščala precej visoko, kar je posledica dolgoročnih vlaganj v področje zaščite otrok. Pozdravljamo ukrepe, ki so bili v preteklosti sprejeti za zajezitev širjenja novega koronavirusa in blaženje s tem povezanih posledic zaradi ekonomskih in socialnih izpadov. Ob tem pa znova poudarjamo, da smo tudi v Sloveniji že pred pandemijo imeli številne ranljive otroke, njihove stiske in njihova ranljivost pa so se sedaj samo še poglobile. Zato je treba pri načrtovanju politik pozorno gledati, da so zajete vse skupine, posebej najranljivejše. Pri slednjih je velika zaskrbljenost za poglobitev vrzeli revščine, neenakosti, socialne izključenosti, nasilja in stisk," je povedala Alja Skele, vodja programov zagovorništva pri Unicefu Slovenija. "Preteklo obdobje, ki je za vse predstavljalo neznani teritorij, nas je naučilo, da so ob marsikaterem sicer nujnem ukrepu premnogi žal ostali brez dostopa do zdravstvenih storitev in psiho-socialne pomoči; govorimo o dodatnih terapijah za otroke s posebnimi potrebami, učni podpori za najranljivejše otroke, zaščiti pred nasiljem, ustvarjanju podpornega okolja za družine v socialnih in finančnih stiskah. Jesen nam vsem daje odgovornost, da smo kot skupnost in družba bolje pripravljeni. Slovenija je pokazala, da lahko na področju blaginje prebivalcev naredi mnogo. Vse možnosti imamo, da nihče ne ostane pozabljen. Delati je torej treba predvsem na tistih številkah – zgodbah najranljivejših skupin – ki jih statistika skrije."

Kaj vpliva na srečno otroštvo – ključne ugotovitve poročila:

Dobro duševno zdravje

Slovenija se uvršča v skupino 12 držav, kjer je manj kot 75 odstotkov otrok zadovoljnih s svojim življenjem. Stopnja samomorov med mladimi (kar je glavni vzrok smrti med 15- do 19-letniki v bogatih državah) nas uvršča na 18. mesto. Slovenija se tako skupno na področju duševnega zdravja uvršča v spodnjo polovico držav, na 23. mesto.

V večini držav manj kot štiri petine otrok poroča o zadovoljstvu s svojim življenjem. Turčija ima najnižjo stopnjo zadovoljstva z življenjem (53 odstotkov), takoj za njo sta Japonska in Velika Britanija. Nizozemska, Mehika in Romunija imajo najvišje stopnje zadovoljstva z življenjem. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje.

Litva ima najvišjo stopnjo samomorov med mladimi, sledita ji Nova Zelandija in Estonija.

Dobro fizično zdravje

Na področju fizičnega zdravja otrok Slovenija zaseda 11. mesto. Na tej dimenziji je posebej zaskrbljujoč velik delež debelih in otrok s prekomerno telesno težo – v Sloveniji je takih skoraj tretjina. V času omejevalnih ukrepov so bili številni preventivni in športni programi ustavljeni, kar vpliva na fizično zdravje otrok in bi lahko še poslabšalo stanje na tem področju.

Stopnji debelosti in prekomerne telesne teže med otroki v državah, zajetih v raziskavo, sta se v zadnjih letih povišali. Okoli en od treh otrok v državah iz raziskave je bodisi debel bodisi ima prekomerno telesno težo, v južni Evropi pa se ti stopnji skokovito povišujeta. Projekcije na globalni ravni kažejo, da število debelih otrok v starosti 5–19 let narašča, in predvideva se, da bo leta 2030 naraslo za skoraj 100 milijonov (na skupaj 250 milijonov).

Stopnja umrljivosti otrok, starih 5–14 let, v Sloveniji znaša 0,7 na 1.000 otrok. V več kot četrtini bogatih držav pa je smrtnost otrok še vedno nad 1 na 1.000 otrok.

Veščine za življenje

Ko merimo akademske in socialne veščine, se Slovenija uvršča na zavidljivo 2. mesto. Indikatorja veščin sta delež otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matematično pismenostjo (74,5 odstotka), in delež otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva (78,8 odstotka).

V povprečju 40 odstotkov otrok do 15. leta v državah EU in OECD nima razvitih osnovnih bralnih in matematičnih veščin. Otroci v Bolgariji, Romuniji in Čilu so na dnu lestvice, vrh pa zasedajo Estonija, Irska in Finska.

Občutek samozavesti in sposobnost za razvijanje medosebnih odnosov prav tako predstavljata pomembno veščino. Ko gre za socialne veščine za sklepanje novih prijateljstev, v večini držav vsaj enemu od petih otrok primanjkuje samozavesti. Otroci v Čilu ter na Japonskem in Irskem so na tem področju najmanj samozavestni.

Poročilo odkriva tudi področja napredka v blaginji otrok. V povprečju je 95 odstotkov predšolskih otrok vključenih v vzgojno-izobraževalne programe. Število mladih med 15 in 19 let, ki niso v izobraževanju, zaposlovanju ali usposabljanju, se je zmanjšalo v 30 od 37 držav. 

Unicefov poziv

Unicef na podlagi poročila in aktualnega dogajanja poziva k odločnim ukrepom za zmanjšanje dohodkovne neenakosti in revščine, odpravo zaskrbljujoče vrzeli v duševnem zdravju otrok in mladostnikov, okrepitev prizadevanj za zaščito otrok pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, in izboljšanje politik, vezanih na pandemijo, ki podpirajo družine z otroki.