'Upal reči Titu ne'

Izšla je knjiga Pred časom – portret Staneta Kavčiča, ki sta jo napisala zgodovinar Božo Repe in znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani Jože Prinčič. Kot sta avtorja dejala na današnji novinarski konferenci, je knjiga poskus rehabilitacije politika, ki je edini "upal reči Titu ne". 

Kavčič (1919–1987) je imel bogato politično kariero. Bil je član predsedstva CK ZKS in ZKJ, med letoma 1967 in 1972 pa je bil predsednik slovenske vlade. Kavčič se je v zgodovino slovenske in nekdanje jugoslovanske politike vpisal z zagovarjanjem liberalizacije gospodarstva, pri čemer je izhajal iz slovenskih razmer in prednosti ter krepitve tistih gospodarskih področij, ki hitreje prinašajo dohodek. Kavčičev liberalizem je bil po "cestni aferi" leta 1969 omejen, po utrditvi enotnosti KP leta 1972 pa je bil prisiljen odstopiti z vseh položajev in se upokojiti.

Kritika odhajajočih oblasti

Po Repetovih besedah je bil Kavčič konec osemdesetih let objekt za kritiko odhajajočih oblasti. Kritika je bila, tako Repe, krivična, saj se je pozabljalo na Kavčičevo osnovno usmeritev v svet. Njegova vizija še danes ni do konca uresničena, prav pričujoča knjiga pa naj prinese nekoliko bolj pretanjen pogled na tega pomembnega politika.

Prinčič je poudaril, da so imele Kavčičeve reformne težnje tudi zelo opazne učinke, saj njegova vlada sodi med tri najbolj uspešne. V spominu širše javnosti je Kavčič ostal tudi zaradi svojih zaslug pri ustanovitvi Ljubljanske banke in vztrajanju pri Dnevniku v slovenskem jeziku.

Prinčič si želi, da bi s pomočjo knjige Kavčič dobil mesto v zgodovini, kot si ga zasluži. Bil je odločen, pronicljiv in karizmatičen ter je pomembno prispeval k slovenski gospodarski in državni osamosvojitvi. Janez Kocijančič meni, da se v Sloveniji izmenjujeta dve obdobji; ko gledamo naprej in ko smo neustvarjalni in sterilni. Kavčič nedvomno pooseblja prvo obdobje, je prepričan Kocijančič.

Nekdanji šef Kavčičevega kabineta Ivan Rudolf je predstavil pobudo o rehabilitaciji Kavčiča, ki se bo opredmetila v postavitvi spomenika, in to že jutri. Za pobudo sta stala tudi Repe in že pokojni Peter Božič. Ideji je zelo naklonjen tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

O Kavčiču je spregovoril tudi Miro Cerar, ki je nekaj časa skrival Kavčičeve dnevnike. Te sta leta 1988 izdala Igor Bavčar in Janez Janša. Cerar je Kavčiča spoznal vsled njegove športne poti. Kasneje, ko se je Kavčič znašel v nemilosti oblasti in je bil pod strogim nadzorom, ga je Cerar obiskal in takrat je postalo jasno, da si lahko zaupata. "Nikoli nisem izrabil tega zaupanja kot nekateri," je sklenil Cerar.