'Upamo, da plaz na Ratitovcu ni bil uvod v črno snežno sezono'

"Snežni plaz nima voznega reda! Sneg bo ostal v hribih še nekaj časa, časa bo še dovolj ... Ali zgolj opozorila res niso več dovolj? Nas res ne bo streznilo nič drugega kot nova večja nesreča, kakršnim smo že bili priča v preteklosti? Kdo bo odgovoren potem?" To je nekaj izsekov iz zapisa strokovnjakov za plazove Mance Volk Bahun, Gregorja Bahuna in Primoža Štamcarja iz Službe za plazove Zelenica-Tržič in Zavoda za varstvo pred snežnimi plazovi. 

Svoja razmišljanja, stališča in opozorila so spisali zaradi dogajanja v zadnjih dneh, ko je plaz na Ratitovcu odnesel tri smučarje, predvsem pa zato, ker si prizadevajo, da bi se ljudje le zavedeli, da so za svojo varnost odgovorni predvsem sami. "Naše trenutno vedenje v gorah pa je v prvi meri neodgovorno predvsem do bližnjih in do reševalcev. Ti ob klicu na pomoč točno vedo, da nimajo prav veliko časa, da rešijo zasutega. Za pomoč zasutemu v plazu je ključnih prvih 15 minut, v tem času pa reševalci običajno šele izvejo za nesrečo," so izpostavili. 

V zadnjih dneh so namreč snežne in vremenske razmere v naših gorah nepredvidljive ‒ predvsem zaradi starega in novozapadlega snega ter vetra, so pojasnili Volk Bahunova, Bahun in Štamcar: "Po vseh delih Alp že poročajo o plazovnih nesrečah in žal tudi o žrtvah. In razmere so še kako resne tudi pri nas. Upamo, da kložasti plaz na južnem pobočju Ratitovca, ki je odnesel tri turne smučarje in enega poškodoval, ni bil uvod v 'črno' snežno sezono. Vemo, da sobotni plaz ni bil le osamljen primer, vendar je bil k sreči edini, ki je zahteval posredovanje reševalcev." Plaz je poškodoval turnega smučarja na Ratitovcu, v Avstriji pa vzel tri mlada življenja.

 Nad nadmorsko višino 1400 metrov tretja stopnja nevarnosti plazov

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1400 metrov znatna, tretje stopnje, nižje pa večinoma zmerna, druge stopnje. V Centru RS za obveščanje zato opozarjajo, da so nevarna strma pobočja nad gozdno mejo, na katerih se lahko prožijo posamezni manjši plazovi suhega snega. To velja zlasti za področja, kjer je sneg padel na tršo, skorjasto podlago. Nevarna so tudi mesta z napihanim snegom, ki so lahko zaradi vetra spremenljivih smeri na vseh straneh gora. "Klože je novi sneg prekril, zato je nevarnost težko prepoznati. Predvsem na mestih, kjer je novega snega manj, lahko že z manjšo obremenitvijo sprožite snežni plaz kložastega snega," so izpostavili.

V nedeljo je v gorah zapadlo od 10 do 30 centimetrov snega. "Pod okoli 1300 metrov n. v. je bil sneg moker, višje pa suh. Zaradi hladnega vremena bo v gorah ostal suh, le počasi se bo preobražal in sesedal. Nastajali bodo novi zameti zaradi vetra," so napovedali v Centru za obveščanje.

'Kljub res črni statistiki te doline se posamezniki še vedno požvižgajo na opozorila'

Po podatkih Volk Bahunove, Bahuna in Štamcarja od ena do dve osebi na leto umreta zaradi plazov. Nesreče se dogajajo kljub vsem opozorilom strokovnjakov ter dostopu do znanja in opreme, ki ni bil še nikoli tako lahek, kot je danes, so poudarili: "Pa se ob vsemu znanju in 'top' opremi res obnašamo odgovorno? Ali res naredimo vse, kar je v naši moči, da bi se domov vrnili veseli in v enem kosu?"

Strokovnjaki namreč zadnje dni opažajo številne zapise o 'popolnih' razmerah na izjemno plazovitih območjih. "Samo splet srečnih okoliščin je 'kriv', da se ni zgodilo kaj hujšega. Posebej občutljivi smo za dogajanje na območju Zelenice, kjer vedno znova s strahom zremo v severna pobočja Begunjščice in jugovzhodno pobočje Spodnjega Plota. Kolone navdušencev se v vseh razmerah podajajo proti Domu na Zelenici. Le malokdo pa se zaveda, da so plazovi na kratki, trikilometrski razdalji od prelaza Ljubelj do koče na Zelenici do zdaj zahtevali kar devet smrtnih žrtev. Kljub res črni statistiki te doline se posamezniki še vedno požvižgajo na opozorila in na zaporo servisne ceste na Zelenico, ki jo mirne duše zaobidejo," so poudarili Volk Bahunova, Bahun in Štamcar.

Zato znova opozarjajo: "Razmere v visokogorju so resne. Za svojo varnost smo v največji meri ogovorni sami." Kot so zapisali, se bodo še naprej trudili, da bi obiskovalci zeleniškega območja dobili sveže in točne informacije o snežni odeji, vremenu in razmerah. "Podatke na merilnih mestih zajemamo vsaki dve minuti in tako vemo, kaj se dogaja z vremenom in snežno odejo na tem območju. Hkrati meritve dopolnjujemo tudi z rednim terenskim opazovanjem. Dobro sodelujemo tudi s predstavniki Arsa, s katerimi se redno posvetujemo o trenutnem stanju v naših gorah," so zagotovili Volk Bahunova, Bahun in Štamcar.