
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na današnji seji sprejela finančni načrt zavoda za letošnje leto, ki v nasprotju s preteklimi leti ne predvideva izgube. Tako finančni načrt predvideva, da naj bi se v letošnjem letu v zdravstveni blagajni zbralo za 428,1 milijarde tolarjev, porabilo pa za 5,5 milijarde tolarjev manj.
Omenjeni presežek naj bi po napovedih ministra za zdravje Andreja Bručana porabili za skrajševanje čakalnih dob po posebnem programu in prioritetah, ki jih bo pripravilo zdravstveno ministrstvo.
Varčevanje zahteva 'aktivno sodelovanje vseh'
O zavoda iz naslova boleznin so načrtovani z realno rastjo do 1,4 odstotka, odhodki za zdravila pa do največ 2,5 odstotka. Kot je ob predstavitvi finančnega načrta povedal direktor področja za finance in računovodstvo na ZZZS Janko Štok, načrtovana poraba za zdravila sicer predvideva 2,2-odstotno realno rast. "Vendar pa je to ena najnižnih rasti zadnjih let in bo težko uresničljiva brez aktivnega sodelovanja vseh, ki lahko vplivajo na porabo zdravil in novih sistemskih ukrepov," je povedal Štok.
ZZZS je 'najboljši plačnik v državi'

Hkrati z zahtevami ministrov za zdravje in finance je v državni proračun vključili kumulativni dolg zavoda v višini 28,65 milijarde tolarjev in obresti iz tega naslova. Obveza zavoda namreč je, da ob nespremenjeni prispevni stopnji za obvezno zdravstveno zavarovanje posluje brez primanjkljaja.
"To nam za zdaj uspeva, saj zavod izpolnjuje svoje obveznosti in je najboljši plačnik v državi," je povedal generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič. "Vendar pa je načrtovanje finančnih sredstev za leto 2005 izredno restriktivno in ne dovoljuje možnosti za večje širitve pravic in programov zdravstvenih storitev."
Do 'škrbastih' zavarovancev nekoliko bolj radodarni

Člani skupščine so sicer danes sprejeli tudi dve širitvi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za kar mora dati soglasje še minister za zdravje. Po novem bo zavarovana oseba upravičena do mostička, če ji manjkajo v vidnem sektorju do štirje zobje, če so v eni vrzeli zapored najmanj trije zobje, ki niso na koncu zobne vrste, če manjka pet zob v dveh ali več vrzelih v istem ali obeh kvadrantih iste čeljusti, če so vrzeli prekinjene s po enim zobom.
Zdravljenje z inzulinsko črpalko tudi za odrasle
Prav tako naj bi bila zagotovljena sredstva za drugo širitev pravic, in sicer do zdravljenja z inzulinsko črpalko tudi za odrasle zavarovane osebe, kar je bilo doslej zagotovljeno le otrokom do 15 leta starosti. Sredstva za to širitev je zavod zagotovil s prihranki, ustvarjenimi na podlagi znižanj cenovnih standardov za medicinsko-tehnične pripomočke v letu 2004. Kot navajajo, pa so bili največji prihranki ustvarjeni prav pri pripomočkih za zdravljenje sladkorne bolezni.
Odrekli podporo nekdanjemu generalnemu direktorju
Na predlog ministrstva so za vladna predstavnika v skupščini zavoda potrdili državnega sekretarja z ministrstva za zdravje Dorjana Marušiča in nekdanjega dolgoletnega generalnega direktorja ZZZS Franca Koširja.
V nadaljevanju so se člani skupščine na tajnem glasovanju opredelili proti imenovanju nekdanjega dolgoletnega generalnega direktorja ZZZS Koširja v upravni odbor zavoda. Podporo pa so za njegovo poslovno politiko v lanskem letu izrekli generalnemu direktorju zavoda Miklavčiču.
Napovedane spremembe pri volitvah v skupščino ZZZS
Minister Bručan je ob tem napovedal pripravo sprememb pri postopku imenovanja skupščine ZZZS, ki se ji jeseni izteče mandat. Sestava obstoječe je namreč po njegovih besedah odraz razmer izpred 15 let, ko je nastajal sedanji zakon.