S ponarejeno pogodbo so se k njim prijavili štirje tujci

Bralka je z nami delila svojo neprijetno izkušnjo s fiktivno prijavo prebivališča. Kot opisuje, sta se lani na njihov naslov prijavila dva neznana moška, gre za tujca. O tem so bili obveščeni po pošti. Ko je lastnik stanovanja odšel na upravno enoto, je lahko prišel do podatkov, imena in priimka oseb, ki so se prijavile. Izpolniti je moral tudi obrazec za odjavo oseb z naslova in oddati prijavo na Policiji.

A postopek še kar traja in osebi sta še vedno prijavljeni na njunem naslovu. Pred kratkim pa so znova prejeli isto pošto, da naj bi se nekdo znova prijavil na njihov naslov. Po enakem postopku. Za prijavo so uporabili ponarejeno podjemno pogodbo, opisuje bralka.

Odjava z naslova je dolgotrajen proces, postopek se vleče že leto dni, opozarja: "Trenutno imamo torej na našem naslovu prijavljene štiri moške poleg naše družine. Poudarjam, da jih ne poznamo in da stanovanja nikoli nismo oddajali."

Ker smo o fiktivnih prijavah že večkrat poročali, nas je zanimalo, koliko takšnih primerov zabeleži Policija. Kot odgovarjajo, Policija v evidenci kaznivih dejanj ne vodi ločenih podatkov glede navedenega izpostavljenega načina storitve, zato takšnih podatkov ne morejo posredovati.

Kot pojasnjujejo, bi v izpostavljenem primeru prijavljanja tujcev na naslovu s ponarejeno pogodbo lahko bili podani razlogi za sum storitve kaznivih dejanj, za katere se storilec preganja po uradni dolžnosti, in sicer kaznivo dejanje ponarejanja listin, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do dveh let, oziroma za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let. Ob tem poudarjajo, da je pravna opredelitev kaznivega dejanja vedno odvisna od vseh konkretnih ugotovljenih okoliščin posameznega primera. Policija zbira obvestila in dokaze v skladu s pooblastili iz Zakona o kazenskem postopku, o vseh ugotovitvah pa obvešča pristojno državno tožilstvo.

Zakaj se lahko takšne goljufije dogajajo? Kot odgovarjajo na Upravni enoti Ljubljana, kjer se je zgodil opisani primer, je ob prijavi prebivališča treba predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, dokazilo o užitku, rabi ali služnosti stanovanja, dokazilo o stavbni pravici, dokazilo o preužitku, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Upravna enota v uradnih evidencah preveri podatke o lastništvu oziroma solastništvu nepremičnine ter po izvedeni prijavi prebivališča o tem pisno obvesti lastnika oziroma solastnika nepremičnine, kadar prijavo prebivališča opravi druga oseba. Uradnik preveri resničnost soglasja lastnika tako, da v uradnih evidencah (npr. zemljiški knjigi) preveri podatek o lastništvu oziroma solastništvu nepremičnine na naslovu, kjer posameznik želi prijaviti prebivališče. Ugotovljeno lastništvo primerja s podatki, navedenimi v najemni ali podnajemni pogodbi oziroma v soglasju lastnika.

O podobnih primerih smo že pogosto poročali. Zakaj se torej nič ne spremeni? Za odgovore na to vprašanje smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve. Tam zagotavljajo, da ministrstvo že dlje časa izvaja številne ukrepe proti fiktivnim prijavam. Izpostavljajo predvsem tri ključne ukrepe spremembe Zakona o prijavi prebivališča, ki se je začela uporabljati 27. 6. 2021:

- Preprečuje se možnost prijave na naslove, kjer ni stanovanjske rabe (v preteklosti je bilo namreč zaznati trend prijav v poslovnih prostorih in v gospodarskih objektih, kar ni več mogoče).

- Preprečuje se prijavo večjega števila posameznikov na manjšem prostoru (v preteklosti je bilo zaznati trend večjega števila prijav na naslovih, kar ni več mogoče). Površinski standardi so določeni glede na velikost uporabne površine dela stavbe, namenjene bivanju ali nastanitvi, in število oseb, ki imajo lahko prijavljeno prebivališče na naslovu (Pravilnik o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča).

- Zagotavlja se hitrejše vodenje upravnih postopkov (možnost zavrnitve prijave v postopku prijave prebivališča, kadar pogoji za prijavo niso izpolnjeni).

Kot pojasnjujejo, zakon upravnim enotam v izogib morebitnim fiktivnim prijavam nalaga dolžnost uvedbe postopka preverjanja resničnosti prijave in postopkov ugotavljanja prebivališča. Če upravna enota dvomi, da posameznik prebiva na naslovu, kjer je prijavil prebivališče, ali je obveščena, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti, pa dvomi v njegovo izjavo, da na prijavljenem naslovu prebiva, po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja prebivališča. Ta postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče, ali občina, na območju katere posameznik prebiva. Postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča pa upravna enota uvede neposredno ob prijavi prebivališča, če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti. Po uradni dolžnosti uvede postopek preverjanja resničnosti prijave tudi v primeru, če stanodajalec, lastnik oziroma solastnik ne dovoli prijave stalnega/začasnega prebivališča.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, ker se navedeni postopki vodijo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, jih določajo zakonski roki, pravila vročanja in izvajanje dokaznega postopka, ki je odvisno tudi od odzivnosti strank in prič v postopku. Zato se lahko posamični postopki vodijo tudi dlje časa. Uradna oseba mora namreč v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Odjava oziroma prenehanje prijave prebivališča je mogoča šele na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku ugotavljanja prebivališča. Enako velja tudi v postopku preverjanja resničnosti prijave, kjer uradna oseba prijavo z odločbo zavrne, če ugotovi, da posameznik dejansko ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja.

Iz razloga preprečevanja fiktivnih prijav, ki so posledica ponarejanja soglasij lastnikov nepremičnin k prijavi prebivališča, smo v novem Zakonu o potnih listinah, ki se uporablja od 2. 10. 2025, in v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici, ki se uporablja od 2. 4. 2025, zagotovili pravno podlago, ki uradni osebi omogoča primerjavo podpisa na vlogi za izdajo potnega lista oziroma vlogi za izdajo osebne izkaznice in podpisa na predloženem dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu (soglasje lastnika, najemna pogodba). Četudi uradne osebe v postopku prijave prebivališča nimajo ustreznih forenzičnih znanj, na podlagi katerih bi presojale pristnost podpisa na vlogi za izdajo potnega lista oziroma osebne izkaznice in na dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu, ki se prijavlja, pa bi v posameznih primerih s primerjavo obeh podpisov morebiti lahko zaznale, da je podpis ponarejen, z navedenim ukrepom pa bi se lahko preprečevale fiktivne prijave, ki so posledica ponarejanja soglasij lastnikov nepremičnin k prijavi prebivališča. Če namreč iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi stalnega prebivališča, ali iz podatkov, ki jih ima upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti, upravna enota, kot že pojasnjeno, po uradni dolžnosti uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča. Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno/začasno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, z odločbo zavrne prijavo stalnega/začasnega prebivališča, z navedenim pa se preprečujejo tudi fiktivne prijave prebivališč, dodajajo.

V prizadevanju iskanja rešitev, ki bi dodatno zajezile fiktivne prijave na naslove brez vednosti lastnikov, jih učinkoviteje odkrivale in hitreje reševale, so vsem upravnim enotam tudi predlagali obveščanje lastnikov oziroma solastnikov o izvedeni prijavi na naslovu njihove nepremičnine, če prijavitelj prijavo izvede brez lastnikove oz. solastnikove navzočnosti, prijava pa se ne nanaša na družinskega člana lastnika oziroma solastnika. V tej kategoriji prijav so namreč zaznali, da lahko prihaja do zlorab v obliki posameznih ponaredb soglasij. Na podlagi prejetih obvestil so tako lastniki oziroma solastniki o izvedeni prijavi obveščeni in lahko v morebitnih primerih ponarejenih dokazil hitreje ukrepajo, prav tako pa je hitrejši odziv pristojnih organov pri preprečevanju fiktivnih prijav, poudarjajo.

Lastnik stanovanja, ki ugotovi, da so se na njegov naslov prijavile osebe, ki tam ne živijo, naj o tem obvesti upravno enoto, ta pa bo po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja prebivališča prijavljenih oseb, svetujejo.

Upravne enote v ugotovitvenih postopkih sodelujejo s Policijo, kot tudi z drugimi državnimi organi (centri za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Geodetsko upravo Republike Slovenije in drugimi). Prav tako se organi medsebojno obveščajo o sumih fiktivne prijave ter pristojnim upravnim enotam tudi podajajo predloge za uvedbo postopkov ugotavljanja stalnega oziroma začasnega prebivališča.

V zvezi s fiktivnimi prijavami dodajajo, da lastniki lahko tudi sami preverijo, kdo je dejansko prijavljen na njihovem naslovu. Upravna enota lastniku ali solastniku nepremičnine na določenem naslovu na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, letu rojstva in vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu, za obdobje, za katerega podatke zahteva, vendar največ za obdobje njegovega lastništva ali solastništva te nepremičnine. Upravna enota podatke posreduje tudi stanodajalcu in upravniku, če podatke potrebuje za izpolnjevanje obveznosti skladno z zakonom. Vloga je dostopna tudi na spletu – na portalu eUprava.

Lastnik ali solastnik nepremičnine lahko tudi vnaprej obvesti upravno enoto, da ne soglaša s prijavo prebivališča na naslovu nepremičnine, katere lastnik oz. solastnik je. Tudi za tovrstno obveščanje obstaja spletna vloga.

V primeru, da lastnik nepremičnine ugotovi, da ima na podlagi ponarejenih listin na naslovu nepremičnine neznana oseba prijavljeno prebivališče, svetujejo, da to čimprej prijavi na najbližji policijski postaji, kjer predloži tudi vse razpoložljive podatke glede ureditve dejanskega stanja, glede takšne prijave pa lahko prijavitelj seznani tudi pristojno upravno enoto, pravijo na Policiji.