Upravni odbor ZZZS: Ohranimo 520 milijonov evrov za javno zdravstveno blagajno

Upravni odbor ZZZS poziva poslanke in poslance, da pred obravnavo na Odboru za finance Državnega zbora RS vložijo amandma k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (ZIPRS2627-A). Cilj predlaganega amandmaja je zagotoviti, da se zakonsko zagotovljena sredstva za zdravstveno blagajno ne zmanjšajo oziroma da se zagotovi dodatnih 100 milijonov evrov, ki jih predlog rebalansa trenutno ne vključuje, so sporočili iz ZZZS. 

Upravni odbor je zaskrbljen, ker najnovejša projekcija finančnega poslovanja ZZZS za leto 2027 v delu obveznega zdravstvenega zavarovanja kljub prenosu plačil v leto 2028 v višini 145 milijonov evrov izkazuje nepokrit primanjkljaj v višini 260 milijonov evrov. Ob obravnavi finančne problematike obveznega zdravstvenega zavarovanja je upravni odbor izpostavil ključne razloge, ki zahtevajo ohranitev ustreznega obsega proračunskih sredstev.

Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 predvideva 420 milijonov evrov transfera državnega proračuna v zdravstveno blagajno, medtem ko finančni načrt ZZZS za leto 2026 vključuje z zakonom zagotovljena sredstva v višini do 520 milijonov evrov, so sporočili iz ZZZS in dodali: "Če bi sredstva ostala na ravni 420 milijonov evrov, bi se dodatno povečal pritisk na likvidnost ZZZS in obseg plačil, ki bi jih bilo treba prenesti v leto 2027 in za to zagotoviti vire financiranja v finančnem načrtu za leto 2027." 

Po aktualni finančni projekciji bi skupni zamik plačil iz leta 2026 v leto 2027 dosegel približno 185 milijonov evrov, in sicer predvidoma 158 milijonov evrov plačil izvajalcem za zdravstvene storitve, 13 milijonov evrov za zdravila, 11 milijonov evrov za bolniška nadomestila in 3,5 milijona evrov za medicinske pripomočke. "Takšen obseg zamikov bo pomembno vplival na likvidnost izvajalcev zdravstvenih storitev ter na dinamiko plačil za zdravstvene storitve, zdravila, medicinske pripomočke in bolniška nadomestila," so še sporočili iz ZZZS. 

Finančni pritiski na obvezno zdravstveno zavarovanje niso posledica enega samega dejavnika, pravijo na ZZZS: "Med pomembnejšimi so zakonska ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2024, učinki plačne reforme v javnem sektorju 2025-2028, dvig minimalne plače in uvedba zimskega regresa, demografski trendi ter razvoj novih zdravstvenih tehnologij, zdravil in medicinskih pripomočkov."

Pomemben finančni učinek ima plačna reforma za obdobje 2025–2028. ZZZS mora višje stroške dela, ki izhajajo iz novega plačnega sistema, upoštevati pri cenah zdravstvenih storitev, ki jih plačuje javnim zdravstvenim zavodom in drugim izvajalcem, navajajo na zavodu. Ocenjeni dodatni letni finančni učinek plačne reforme za ZZZS znaša približno 587 milijonov evrov.

Pomemben dejavnik je tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zaradi katere je ZZZS prevzel financiranje pravic, ki so se pred tem financirale iz tega vira. Odhodki za ta namen so se v obdobju po ukinitvi pomembno povečali, prihodki iz obveznega zdravstvenega prispevka pa ne sledijo v enaki meri rasti teh izdatkov ob hkratni prenizki določitvi začetne višine tega prispevka. V letu 2026 znaša manko sredstev iz tega naslova 184 milijonov evrov, so sporočili iz ZZZS. 

Na rast odhodkov vplivajo tudi staranje prebivalstva, napredek medicine, nova zdravila, diagnostične metode, medicinski pripomočki ter nove zdravstvene tehnologije. S tem se povečujejo tudi možnosti zdravljenja in dostopnost zdravstvenih storitev za zavarovane osebe. Samo zaradi povečanja števila zavarovancev nad 65 let v zadnjih 5 letih za 8% so ocenjeni dodatni odhodki zaradi večjih potreb prebivalcev skoraj eno milijardo evrov (v primerjavi z letom 2021).

Če izločimo vpliv ukinitve dopolnilnega zavarovanja in plačne reforme, bi ZZZS posloval izravnano, brez primanjkljaja prihodkov nad odhodki, navajajo. "ZZZS hkrati izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov, obenem pa pričakuje od zakonodajalca nova orodja za boljše obvladovanje tudi odhodkov za zdravstvene storitve ZZZS v okviru svojih pristojnosti aktivno izvaja ukrepe za racionalizacijo in učinkovitejšo porabo sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ob upoštevanju sklepov Skupščine ZZZS z dne 23.4.2026, da Skupščina ZZZS nasprotuje posegom v pravice zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter posegom v obveznosti plačnikov prispevkov," so še sporočili. Ocenjeni finančni učinki teh ukrepov, ki so že vključeni v finančne projekcije znašajo 117 milijonov evrov v letu 2025, 194 milijonov evrov v letu 2026 in 226 milijonov evrov v letu 2027.

ZZZS je julija 2026 pristojnima ministrstvoma posredoval tudi dodatni nabor ukrepov za zmanjšanje odhodkov v ocenjeni vrednosti 93,2 milijona evrov. Za njihovo izvedbo so potrebne ustrezne pravne podlage in odločitve pristojnih državnih organov, zato njihovih finančnih učinkov v letu 2026 še ni mogoče upoštevati.

Za večje učinke in optimizacijo tudi na področju zdravstvenih storitev pa ZZZS pričakuje, da mu bo zakonodajalec zagotovil orodja, da bo lahko izvajal vlogo strateškega in aktivnega kupca zdravstvenih storitev – z večjo pristojnostjo za oblikovanje in obseg programov, pogajanje o cenah, izbiro izvajalcev, upravljanje čakalnih vrst ter uvajanje plačilnih modelov, vezanih na kakovost in zdravstvene izide..

"ZZZS odgovorno upravlja sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja in aktivno išče možnosti za obvladovanje rasti odhodkov. Vendar z ukrepi za racionalizacijo ne moremo nadomestiti sredstev, ki so potrebna za financiranje zakonsko določenih pravic zavarovanih oseb. Zato želimo s predlaganim amandmajem zagotoviti, da se sredstva za zdravstveno blagajno ne zmanjšajo in da bo mogoče tudi v prihodnje nemoteno in pravočasno poravnavati obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obenem pa pozivamo zakonodajalca, da zagotovi orodja ZZZS, da postane tudi aktivni kupec zdravstvenih storitev," sporoča ZZZS.

Z ZZZS so sporočili še, da bodo tudi v nadaljevanju konstruktivno sodelovali z Vlado Republike Slovenije, pristojnimi ministrstvi, Državnim zborom in drugimi deležniki pri iskanju sistemskih rešitev za dolgoročno finančno vzdržnost obveznega zdravstvenega zavarovanja.