Upravno sodišče z odločitvijo glede prodaje bojnih vozil prikimalo vladi

Podjetje SLux je 16. maja letos na Upravno sodišče vložilo tožbo proti državi, v kateri je sodišču predlagalo, naj ugotovi, da je izpodbijani sklep vlade, ki onemogoča prodajo bojnih vozil pehote BVP M-80A, nezakonit. 

A to se ni zgodilo, sodišče je tožbo zavrglo. Kot so zapisali v obrazložitvi, tožnik izpodbija sklep vlade, ki naj bi onemogočal prodajo bojnih vozil in z njo želi doseči, da bo prodaja teh vozil spet mogoča. "Že iz tega po presoji sodišča izhaja, da niso izpolnjene predpostavke za izpodbijanje navedenega akta v upravnem sporu," so zapisali.

Dodali so še, da v obravnavanem primeru tožnik izpodbija sklep, ki onemogoča prodajo določenega stvarnega premoženja države. "Izpodbijan je torej akt, ki po vsebini pomeni toženkino odločitev o tem, ali bo razpolagala s stvarnim premoženjem države. Taka odločitev pa ne pomeni oblastnega ravnanja, kar v tožbi trdi tudi tožnik, temveč ravnanje toženke kot lastnika določenega premoženja. Gre torej za akt poslovanja, takšni akti pa niso upravni akti, ki bi jih bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu." 

Kot še pojasnjujejo na sodišču, na podlagi nobenega od navedenih aktov tožnik ni mogel pridobiti pravice, o kateri bi lahko bilo oblastno odločeno z izpodbijanim aktom, saj z nobenim ni bilo odločeno o tem, da se navedeno blago proda tožniku. "Gre zgolj za predhodne korake /.../"

Tožnikovo pričakovanje, da bo blago prodano, pri čemer navaja javno dražbo, po mnenju sodišča nima narave pravno zavarovanega upravičenja, o katerem bi bilo lahko oblastno odločeno z izpodbijanim aktom.

Spomnimo

Kot smo že poročali, je namera o prodaji omenjenih vozil stara že nekaj let. Podjetje SLux je v začetku leta, še pred začetkom vojne v Ukrajini, kot posrednik ministrstva za obrambo našlo kupca, in sicer bi jih kupilo ukrajinsko obrambno ministrstvo, prav tako prek češkega posrednika.

"Podpisali smo pogodbo in kasneje šele po podpisu izvedeli, s preprostim stavkom preko elektronske pošte, da transporterji niso več v prodaji, brez kakršne koli obrazložite," je dejala Nataša Starec. Sodelovanje z ministrstvom dokazujejo prek elektronske komunikacije, pravijo, da bi bil zadnji korak še izvedena dražba, za katero so računali, da bi na njej posel dobili. "Pri vseh tovrstnih poslih z MORS-om se drugače sploh ne da poslovati."  

Uroš Korošec, direktor Direktorata za logistiko MO, pa pravi, da ni bilo nobenih postopkov in vnaprej dogovorjenih poslov. "Oprema je bila na ogled, nekaj podjetij si jo je ogledalo, vendar samega posla postopka razpolaganja ni mogoče izvesti, ker vozila niso trajno izločena od MORS-a."  

Na ministrstvu za obrambo poudarjajo še 77. člen zakona o obrambi, ki preprečuje prodajo na vojna območja. "Takšna prodaja preko podjetja ni možna. Možna pa je donacija preko zakona o službi v SV, ampak v tistem primeru ni posrednika, temveč gre za donacijo SV prijateljski vojski." Ali se je to v primeru tudi zgodilo, ne na ministrstvu ne na vladi, kjer naj bi bila ta odločitev sprejeta, ne komentirajo, češ da gre za tajni akt.  

Ob tem na ministrstvu še dodajajo, da bi bil vsak zaslužek nezakonit po Zakonu o obrambi in hkrati tudi nemoralen. "Strinjam se, da bi morali biti humanitarni, vendar so postopki za to drugačni, morajo biti transparentni, morajo biti jasni in javni," pa odgovarja Starčeva.