Slovenija

Urad za preprečevanje korupcije

Ljubljana, 04. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Urad za preprečevanje korupcije je ponovno prišel na časopisne naslovnice in televizijske zaslone, ko so pred dnevi zunanjega ministra Dimitrija Rupla zaradi domnevo koruptivnih dejanj prijavili državnemu tožilstvu.

Direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko
Direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko FOTO: POP TV

Novinarji so prišli na sled zgodbi o ustanavljanju nove privatne diplomatske akademije v Portorožu, v katero naj bi bil vpleten tudi zunanji minister. Primer je raziskal tudi urad za preprečevanje korupcije, ki je od novinarjev zahteval dokumente, na podlagi katerih so nastali objavljeni članki.

Po analizi so na uradu zaključili, da dejansko obstaja sum, da je minister Rupel s tem, ko je odobril financiranje zasebne diplomatske akademije, storil koruptivno dejanje. Svoje zaključke so skupaj s časopisnimi članki in dokumentacijo odstopil tožilstvu.

"Kakšna korupcija, gospod Penko naj se ukvarja s SIB, resnimi problemi družbe, ne pa z akademskimi načrti, s kosom papirja, saj zaenkrat gre le za kos papirja. Gospod Penko je naredil eno veliko neumnost. On ni pristojen, da bi mene kakorkoli prijavljal," se je na prijavo tožilstvu ostro odzval minister Rupel.

Minister Dimitrij Rupel se je na prijavo urada odzval zelo ostro
Minister Dimitrij Rupel se je na prijavo urada odzval zelo ostro FOTO: POP TV

Po mnenju odvetnika Stojana Zdolška pa gre v tem primeru za javno diskreditacijo ministra Rupla, ki ima zato vse možnosti, da gospoda Penka in urad toži.

Penko zagotavlja, da so na uradu v spornem primeru postopali enako kot bi v vseh drugih. "Kljub temu, da smo del izvršne oblasti, je povsem jasno, da tudi v njej, oziroma po definiciji največ prav v njej, prihaja do korupcije in da enostavno ne moremo gledati stran," meni Penkov pomočnik, Drago Kos.

Pomočnik urada Drago Kos
Pomočnik urada Drago Kos FOTO: POP TV

Urad za preprečevanje korupcije je star dve leti in je med mlajšimi vladnimi uradi, v njem pa je zaposlenih vsega sedem ljudi. Ustanovljen je bil zato, da bi pripravil zakon o preprečevanju korupcije in da bi oblikoval protikorupcijsko strategijo ter poskrbeli za njeno izvajanje, s čimer bi zadostili tudi standardom EU.

Kot so zapisali ob njegovi ustanovitvi, urad naj ne bi posegal v zakonsko določene pristojnosti drugih državnih organov, še zlasti ne v konkretnih zadevah, zato formalno nima veliko moči. Ne sme uporabljati prisluškovalnih metod, vlamljati, zasliševati, groziti in obtoževati. Lahko pa brskajo po dokumentih in jih analizirajo.

"V načelu nas konkretni primeri ne zanimajo, zanima nas pojav korupcije v sistemskem smislu in njegove nevarnosti za Slovenijo," o delu urada pravi Penko.

Do zdaj so na uradu obravnavali blizu 200 primerov in v marsikaterem so tudi odkrili sum na korupcijo. Njihovo orožje so predvsem mediji. "Čeprav smo seveda odprti in transparentni v odnosih do medijev, nikoli nismo mi tisti, ki bi klicali medije in razlagali primere, ki jih obravnavamo," pravi Penko.