Poslanke in poslanci so začeli z obravnavo novele zakona o javnih uslužbencih, s katero se znova uvaja enoletni rok za zamenjavo najvišjih uradnikov iz nekrivdnih razlogov, najvišje uradnike pa bi bilo po predlogu mogoče razrešiti tudi v letu dni od njihovega imenovanja. O vladni noveli bo državni zbor razpravljal slabih pet ur.
Kot je pojasnil minister za javno upravo Gregor Virant, so spremembe obsežne, vendar ne posegajo v stebre zakona. Spremembe so potrebne, ker je praksa pokazala "zatikanja" in ker želijo slediti konceptu prijazne in učinkovite javne uprave.
"Eden pomembnejših elementov zakonske novele je napredovanje sposobnih uradnikov in na splošno sistem obnašanja od vključitve v sistem do zaposlitve ali pa do odpusta," je prepričan Rudolf Petan (SDS). V SDS podpirajo tudi rešitve, ki predvidevajo dodatne razloge za redno odpoved delovnega razmerja, med njimi tudi za delavce, ki dosežejo pogoje za upokojitev. Takšna rešitev je namreč po Petanovih besedah razumljiva, glede na veliko število nezaposlenih.
Novela tako približuje položaj zaposlenih v javni upravi zaposlenim v zasebnem sektorju, uvaja nove instrumente za zmanjševanje števila zaposlenih, ukinja privilegij stoodstotnega bolniškega nadomestila za zaposlene v policiji in upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, večjo fleksibilnost zaposlovanja, poenotenje sistema ocenjevanja in napredovanja ter poenostavitev kadrovskih postopkov. Zakonske spremembe poleg tega odpravljajo pretirano razlikovanje med uradniki in strokovno-tehničnimi uslužbenci, realizira pa se tudi odločba ustavnega sodišča.
V opozicijskih LDS in SD priznavajo, da predlagana novela prinaša nekaj učinkovitih rešitev, a ostro nasprotujejo nekaterim predvidenim spremembam. Predvsem tistemu delu novele, ki uvaja enoletni rok za nekrivdno razrešitev visokih uradnikov, in sicer ne glede na to, kdaj so nastopili funkcijo. "S spremembami želi vlada narediti državnega uradnika poslušnega
nadrejenim in aktualni vladni politiki ter spreminja koncept moderne in
neodvisne uprave v zbirokratizirano upravo," pravi Miran Potrč (SD). SD je želela črtati določbo, po kateri je razrešitev možna v enem letu od imenovanja uradnika na položaj. V LDS pa bi rok za zamenjavo uradnika skrajšal na šest mesecev od nastopa mandata funkcionarja. Oboji so menili, da gre za zlorabo odločbe ustavnega sodišča in uvajanje poskusne dobe za visoke uradnike. Minister za javno upravo Gregor Virant je po drugi strani prepričan, da je ministrstvo odločbo ustavnega sodišča spoštovalo ter da je sodišče potrdilo koncept, da so zamenjave najvišjih uslužbencev brez krivdnih razlogov možne.
Ker je zaradi narave dela najvišjih, položajnih uradnikov nujno, da lojalno sodelujejo s političnimi funkcionarji pri uresničevanju njihove politične usmeritve, njihov položaj ne more biti enak položaju nižjih uradnikov. Zato so tudi razlogi za prenehanje njihovega službenega razmerja oziroma izgubo njihovega položaja lahko odvisni od sposobnosti sodelovanja s političnimi funkcionarji, pa tudi od zamenjave politične oblasti, menijo na ministrstvu za javno upravo. Z zadnjo spremembo zakona o javnih uslužbencih je bilo tako določeno, da bi bile menjave možne ves čas mandata. Vendar pa je ustavno sodišče odločilo, da je takšna določba v neskladju z ustavo.
Ministrstvo je zato v noveli določilo rok, v katerem je zamenjava možna, in znaša eno leto od nastopa funkcije predsednika vlade oziroma ministra, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Ker naj bi imelo takšno uvajanje roka tudi negativne posledice, saj naj bi take menjave imele politične konotacije, je matični odbor predlog dopolnil tako, da bi bila razrešitev mogoča v enem letu od imenovanja uradnikov, ne glede na to, kdaj so nastopili funkcijo.
Potem ko so poslanci zavrnili vsa dopolnila LDS, SD in DeSUS, bodo o zakonski noveli odločali v sredo.
