Slovenija

Uran kopali osem let, rudnik zdaj zapirajo že 31 let

Ljubljana, 30. 09. 2023 14.44 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Brigita Potočnik
Komentarji
40

Morda kdo ne ve ali pa je pozabil, da smo tudi v Sloveniji nekoč kopali uran. Čeprav država rudnik zapira že 31 let in je za to dala približno 100 milijonov evrov, pa rudnik urana v Poljanski dolini še vedno ni zaprt. Glavni razlog je napaka, ki so jo naredili v času njegove gradnje in zaradi katere v občini Gorenja vas - Poljane državo pozivajo, naj odpelje radioaktivni material kam drugam, če ne namerava sanirati odlagališča Boršt.

Bilo je leta 1960, ko so se v Poljansko dolino, v Žirovski vrh, pripeljali strokovnjaki, raziskovalci Geoinštituta v Beogradu. Domačini so jih z radovednostjo opazovali, ko so delali vrtine in iskali uranovo rudo. Tega leta so na območju Žirovskega vrha zgradili prvi raziskovalni rov P-1, pomembna odločitev pa je padla 18 let pozneje. Da bodo zgradili Rudnik urana Žirovski vrh, je sklenil takratni Izvršni svet Republike Slovenije. 

Rudnik urana
Rudnik urana FOTO: POP TV

Naložba je bila vredna 120 milijonov ameriških dolarjev. V rudniku z več kot 60 kilometri rovov so začeli kopati uranovo rudo leta 1982, dve leti pozneje pa proizvajati uranov koncentrat. A očitno je šlo bolj za politične kot za ekonomske razloge. Rudnik je namreč posloval z izgubo, cena uranovega koncentrata je bila dražja kot na svetovnem trgu. V zgodbo so bili sprva vključeni tudi Hrvati, ko pa se je izkazalo, da so stroški visoki, cena urana, potrebnega za našo jedrsko elektrarno, pa na londonski borzi s kovinami za polovico nižja, so od skupnega projekta v Poljanski dolini odstopili.

Veliko skrivnosti, ugibanj in špekulacij je bilo glede razlogov, zakaj so se vodilni v nekdanji Jugoslaviji odločili, da začnejo kopati uranovo rudo. Uradno so rudnik odprli zaradi JEK, nekateri pa so prepričani, da so bili razlogi bolj skrivnostni. Namreč, da so bile v takratni Jugoslaviji želje imeti atomsko bombo. Dušan Plut, član prvega demokratičnega predsedstva Slovenije, je pred leti posebej omenil Edvarda Kardelja, ki da je že leta 1948 zapisal, da naj Jugoslavija postane jedrska sila. To je bilo po besedah Pluta v času spora z informbirojem oziroma s Stalinom, s tem pa bi se vzpostavilo nekakšno ravnovesje do možne agresije takratne Sovjetske zveze.

Kakorkoli, rudnik so potem, ko so izkopali 630.000 ton uranove rude in iz nje proizvedli 452 ton uranovega koncentrata, leta 1990 s sklepom vlade RS zaprli. Najprej začasno. Dve leti pozneje je parlament sprejel zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja. Politika ga je dala, ekonomija vzela, je bilo splošno mnenje ob njegovem zaprtju. Dejstvo pa je, da je imela v tistem času pomembno vlogo tudi okoljska zavest. Prebivalci Poljanske doline in Škofje Loke so videli v delovanju rudnika grožnjo za svoje zdravje. Kljub temu da je šlo za velikega zaposlovalca, je rudnik leta 1986 ostro napadla škofjeloška SZDL. Opozorila je na radioaktivnost potoka Brebovščica, na presežene koncentracije radija in urana v zadrževalnem bazenu ter zato zahtevala njegovo zaprtje.

Čeprav je od konca rudarjenja minilo 31 let, pa rudnik danes še vedno ni zaprt. Za njegovo dokončno zaprtje so bili postavljeni številni roki, nazadnje je njegovo zaprtje za leto 2020 napovedala Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje. Zakaj do tega ni prišlo, na Ministrstvu za naravne vire in prostor navajajo več razlogov. Med drugim nezadostno financiranje dolgoročnega programa zapiranja rudnika. A je še en, pomembnejši razlog. Zaradi rudnika so zgradili dve odlagališči radioaktivnega materiala, Jazbec in Boršt.  Medtem ko je bilo odlagališče Jazbec leta 2008 preneseno na Agencijo za radioaktivne odpadke, ki danes tudi izvaja njegov nadzor, pa so se na odlagališču Boršt po hudem deževju leta 1990 pojavile velike težave. Izkazalo se je, da odlagališče, na katerega so vozili hidrometalurško jalovino že v času rednega obratovanja rudnika, stoji na zemeljskem plazu, ki drsi v dolino. A da gre za plazovito območje, se je vedelo že prej.

Razmišljalo se je o štirih lokacijah, na koncu pa je bila izbrana najmanj neugodna, je pred leti za POP TV povedal Krešimir Kvaternik iz podjetja IBE, ki je od 70. let prejšnjega stoletja sodelovalo pri načrtovanju rudnika. Kvaternik je priznal, da se je vedelo, da je na območju odlagališča nek fosilni plaz, a da je bil praktično miren. Po njegovem mnenju je odlagališče morda res postavljeno na nesrečnem kraju, a je, kot je izjavil, treba tudi vedeti, da je praktično vsa Slovenija plazovita.

Država je za to, da bi plazenje ustavila, do danes izvedla kar nekaj ukrepov. V 90. letih prejšnjega stoletja so med drugim zgradili drenažni rov za odvodnjavanje, dodatne drenažne vrtine so naredili v letu 2016. V zadnjih desetletjih je bilo za odlagališče opravljenih več strokovnih analiz stanja, povečal se je tudi obseg nadzora. Kljub vsem ukrepom pa plaz ne miruje. Natančna satelitska meritev in klasične letne geodetske meritve kažejo, da znaša povprečni premik plazu dva centimetra letno. Največji izmerjeni premik je bil v obdobju med aprilom 2022 in aprilom 2023, ko so na kontrolnih točah pod odlagališčem, ob narivnem robu plazu, izmerili 3-centimetrski premik, nam pisno odgovarja na vprašanje o premiku plazu Hiacinta Klemenčič, direktorica Rudnika Žirovski vrh. O tem, kaj bi pomenilo, če bi jalovina zdrsnila v dolino, pa je Klemenčičeva leta 2018 za oddajo Preverjeno izjavila, da bi to pomenilo, da bi se hidrometalurška jalovina raznesla po porečju Berbovščice, Sore in Save. V tem primeru bi bila doza, ki bi jo prejeli prebivalci območja, večja od dovoljene.

O morebitni ekološki katastrofi govori župan občine Gorenja vas - Poljane. Občina je leta 2008 dobila zaradi rudnika od države milijon evrov nadomestila za omejeno rabo prostora, v naslednjem letu se je ta znesek prepolovil, danes pa dobiva zaradi odlagališča Boršt 200.000 evrov nadomestila na leto. Naj imajo ta denar, deponijo pa naj prestavijo kam drugam, pravi Čadež, ki v imenu občine od države zahteva, da poskrbi za sanacijo. Domačini so bili še posebno zaskrbljeni ob avgustovskem deževju, ko se je v občini sprožilo več kot 300 zemeljskih plazov. Urad za jedrsko varnost je po zadnjih poplavah pregledal odlagališče Boršt in za zdaj ni bilo ugotovljenih nikakršnih odstopanj, ki bi lahko ogrozile stabilnost samega odlagališča, miri Marko Maver, namestnik v. d. direktorice Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Kljub temu župan Čadež vztraja, da bi država nujno morala izvesti dodatne ukrepe, s katerimi bi ustavili plazenje. A takih načrtov ni. Maver napoveduje le prenos odlagališča na Agencijo za jedrsko varnost in zaprtje rudnika v prihodnjem letu. Stanje odlagališča in plazu je treba stalno spremljati s sistemom monitoringa, ne glede na to, kdo je upravljavec odlagališča. Na podlagi razpoložljivih strokovnih analiz in njihovih interpretacij dodatna sanacija plazu za zdaj ni predvidena, saj z izvedbo dodatnih stabilizacijskih ukrepov ni mogoče doseči večjih faktorjev stabilnosti območja odlagališča, pa nam v zvezi s tem pisno odgovarja direktorica Rudnika Žirovski vrh Klemenčičeva.

KOMENTARJI (40)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

murate
30. 09. 2023 21.17
-2
Izkopavanje se ne izplača ker je urana le za sled in ne za profit. Gvas je na račun nič dobila ogromno in pajac z uhanom je vse zapravil za bedarije .Občinski uradniki bl za okras nesposobni .Dajte jim kakšen milijonček ali dva za megalomansko oslarijo v poljanah pa bo strašna skrb za občane izhlapela kot kafra.
gasper111
30. 09. 2023 20.50
+3
Po prebranem naslovu se zdi kot še ena iz vrst slovenskih "zgodb o uspehu". Človek, ko prebira vse te članke se sprašuje ali ne bi bilo morda bolje, če bi vodenje te države prepustili kakšnemu vrtcu ali pa varovancem kakšne ustanove za mentalno zdravljenje. Če že ne bi bilo nobene korist od njih vsaj škode ne bi delali.
Mtz86
30. 09. 2023 20.42
+4
Kdo so ti, ki so to zgodbo speljali, bajno pokasirali...zdaj se pa njihovi vnuki, brez vseh skrbi, predajajo hedonističnemu načinu življenja. Brez dneva delovne dobe...haha, dj deda malo pljun u malho mojo, če ne...te izpostavim na družbenih medijih in bo pogrom nad tabo
Mtz86
30. 09. 2023 20.37
+0
ReAnDa
30. 09. 2023 20.36
+1
Dovoljenje za izkop rude je eden izmed norih ukazov ta pravih komunistov oziroma sodobno komunajzarjev.
zasvobodo22
30. 09. 2023 18.39
+2
ce je materjal prisel iz radioaktivnega rudnika ,ki je radioaktiven de ga pac zvozi nazaj odkjer prisel najbol naravno mesto
zasvobodo22
30. 09. 2023 18.40
+5
Infiltrator
30. 09. 2023 18.14
+6
Nekateri na ta račun v zapiranju fajn živijo...
darlok
30. 09. 2023 18.00
+20
Rudniki po svetu so vir dohodkov, pri nas pa vir odhodkov. Imamo pa več takšnih primerov. Šejki polni denarja zaradi nafte, pri nas pa Nafta Lendava stečaj. Las Vegas pol denarja, pri nas pa kazinoji v stečaj. Bencinski servisi polni denarja, pri nas pa OMV skoraj šel v stečaj. Narobe svet, kar se nas tiče.
kiropraktik
30. 09. 2023 19.40
+4
ivan z Doba
30. 09. 2023 17.21
+9
Dokler bo denar bo "projekt" živel!
Špinača
30. 09. 2023 17.14
-2
opaaaaaaa, a sem prav prebral? uran 🤔🤫
mbedrac
30. 09. 2023 17.04
+13
In potem naj mi še nekdo reče, da v Sloveniji ni denarja. Mater, samo lopato moraš imet in nalagat na tovornjak! Če si v pravi politični opciji oz. v hobotnici.
Slavko Badič
30. 09. 2023 17.41
…očitno si zgrešil informacijo, da se izkopavanje zaradi previsokih stroškov ne izplača.
Groucho Marx
30. 09. 2023 21.20
+2
Sredinc
30. 09. 2023 16.37
+18
zgodba ki bolj slovenska res nemore bit :))
ROMELS
30. 09. 2023 16.32
+23
Nekaj strokovnjakov je delalo na tem projektu 30 let in za to imeli mastne plače, naredili pa nič.
Zdenko Krajnc
30. 09. 2023 16.30
-4
Zaprtje rudnika je bila odločitev Peterletove vlade, praktično takoj ko je prišla na oblast in še pred osamosvojitvijo. Zato je to bila sigurno politična odločitev, katere ozadja še dandanes ne vemo in je za nekoga v ozadju bila očitno pomembnejša kot pa sama osamosvojitev Slovenije. To, da je tam izkopan uran bil dražji kot pa cene na borzah pa je "pesek v oči" ljudem. Nekako mi ne gre skupaj, da "prva demokratično izvoljena vlada" v tistem času ni imela pomembneših prioritet, kot pa za vsako ceno takoj zapreti ta rudnik.
roten
30. 09. 2023 16.20
+11
Tukaj je tolko megle da se 30 let ne bo nič jasno
ćžšq
30. 09. 2023 19.07
+5
MojsterSplinter
30. 09. 2023 16.12
-5
Ampak...ampak.... jEdRsKa eNeRgIjA jE ZeLeNa iN tRaJnOsTnA ! ! !
Cmrlj3
30. 09. 2023 16.48
+8
Si ti kdaj videl kako izgleda rudnik premoga?
Uporabnik1888402
30. 09. 2023 16.11
+19
100 mil za zaprtje. Nekdo je spet globoko segel ...
Vlahek
30. 09. 2023 15.59
+11
Ali bi lahko kaksno novic v vojni dobil?😐Ukrajina zmaguje ze mesece po vasih info.
Uporabnik1888402
30. 09. 2023 16.13
-6
Mic po mic in bo Ukr na svoji meji. Le pocasi. Kaj pa je z rusko za tri dni v Kijevu. V treh meseci pa Pariz😀😀. Le pocasi Vlahu ..
Vegeta
30. 09. 2023 16.14
+7
Nobene novice ni. Obe strani sta dosegli enakovrednost, zato se fronta ne premika. In tako bo vojna trajala leta.
Janez Novak 13
30. 09. 2023 15.51
+6
Kaj sedaj? Urad za jedrsko varnost ali Uprava za jedrsko varnost? Uradno je 'Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost'. Spreminjanje uradnega naziva organa ni dopustno. Pustimo slovnico pri miru.
Klasik
30. 09. 2023 15.47
+1
Pohlepni župani

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.