Uran: Razsodba po ideološki vojni

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Pri presoji je vrhovno sodišče določbe zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, na podlagi katere je bil Rožman obsojen, razlagalo s pomočjo uredbe o vojaških sodiščih, zakonika o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS, statutom Nürnberškega sodišča in sedaj veljavnega zakona o kazenskem postopku.

Ker so razlogi glede nedopustnosti sojenja v nenavzočnosti v korist tudi obsojenemu Mihi Kreku, je vrhovno sodišče obenem odločilo v njegovo korist, čeprav zanj zahteva za razveljavitev sodbe ni bila izrecno vložena. Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo Vojaškega sodišča četrte armade z dne 3. avgusta 1946 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Jugoslovanske armade s 1. septembra 1946.

Korak k normalizaciji odnosov

"Razsodba pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je na pobudo komunističnih ideologov in zgodovinopiscev trajala vse od leta 1945 naprej. Razsodba končno omogoča korektno razjasnitev odnosa, ki ga je imel škof Rožman do okupacijskih oblasti“, je ob odločitvi vrhovnega sodišča dejal ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran.

Alojzij Uran je še izrazil zadovoljstvo nad razsodbo in poudaril, da je vrhovno sodišče s tem opozorilo, na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu, saj je šlo za "totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev“. Opozoril je še, da je Škof Rožman pomagal vsem ljudem brez razlike in je tudi odkljanjal vsakršno nasilje.

"Za Cerkev na Slovenskem razsodba pomeni pomemben korak k normalizaciji odnosov v slovenski družbi, ki jo še toliko let po drugi svetovni vojni obremenjuje ideološka razdeljenost in nestrpnost do Cerkve“, je še poudaril Uran.

Drobnič pričakuje oprostitev

"Po silnem nasprotovanju politike in ideologije, po dolgoletnem nagajanju je vendarle zmagala pravna država“, je komentiral današnjo odločitev sodišča nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Po njegovih besedah je sodba proti nekdanjemu škofu Rožmanu ena najbolj sramotnih. Drobnič v obnovljenem postopku pričakuje oprostitev.

Predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Janez Stanovnik pa je prepričan, da je danes na razpolago več dokumentov kot takrat, ki nekdanjega škofa Rožmana bistveno bolj bremenijo. Glede na dokumente zgodovinopisja Stanovnik pravi, da bi v obnovljenem postopku pričakoval še težjo obsodbo.

Poleg cerkve je takšno odločitev pričakovala tudi zgodovinska stroka. Za zgodovinarja Boža Repeta ima sodba ideološko ozadje. "Politična in ideološka interpretacija zgodovine, to za mene ni posebej presenetljivo“, je še poudaril Repe.

Nadškofija je zahtevo vložila zato, ker je prepričana, da je bila sodba, izrečena škofu Rožmanu leta 1946, krivična in jo je potrebno popraviti, je že februarja letos dejal vodja Nadškofijskega arhiva v Ljubljani France M. Dolinar. "Sodba iz leta 1946 je bila izrazito politična in ni upoštevala vseh pričevanj in dokazov," je takrat dejal Dolinar, ki je z zgodovinarko Tamaro Griesser-Pečar leta 1996 izdal ekspertizo z naslovom Rožmanov proces.

Rožman je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, na desetletno izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja. Še pred vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo ljubljanski nadškofiji omogoča sprememba zakona o kazenskem postopku iz leta 2005, je državno tožilstvo od decembra 1995 trikrat vložilo zahtevo za obnovitev kazenskega postopka proti Rožmanu. Po dveh vmesnih uspešnih pritožbah na Višjem sodišču pa je bila zahteva trikrat zavrnjena, nazadnje leta 2003.

Nadškofija se je zato odločila še za zadnjo pravno možnost, za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Po Dolinarjevih besedah je bila zahteva vložena zato, ker so bile po mnenju nadškofije v skupinskem procesu pred vojaškim sodiščem poleti 1946 proti Rožmanu kršene pravne norme.

Gregorij Rožman, rojen leta 1883 v kraju Dolinčiče na avstrijskem Koroškem, je ljubljansko škofijo vodil med leti 1930 in 1945. V duhovnika je bil posvečen leta 1907, bil je predavatelj v malem semenišču v Celovcu, v Ljubljano pa se je preselil po prvi svetovni vojni.