Uran voščil vernikom

Ljubljanjski nadškof in metropolit Alojz Uran je poudaril, da vedno mora nekaj umreti, da lahko drugo živi. "Ustvarjeni smo za večno življenje, vendar je do njega mogoče priti samo po ovinku velikega petka,“ je povedal Uran.

Slovencem in vsem po svetu je Uran dal tudi zagotovilo, da za vsakim velikim petkom pride tudi velika noč.

Tudi mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je že izrekel svojo velikonočno poslanico, v kateri je vsem, ki jim velika noč kaj pomeni, zaželel blagoslovljene in doživete praznike.

Velika noč je največji krščanski praznik

Veliki teden se začne na cvetno nedeljo, višek pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija, ki je uvod v veliko noč. Na veliki petek velja strogi post, dan pa je namenjen spominjanju Kristusovega trpljenja.

Na veliko noč se kristjani spominjajo vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih, kar je tudi temelj njihove vere. Verjamejo, da jih je Kristus s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da jim je odprl pot v večno življenje.

Ponedeljek je namenjen utrjevanju vere v vstalega Jezusa, tudi s tem, da se kristjani skupaj veselijo in novico o vstajenju podelijo s prijatelji.

Blagoslov velikonočnih jedi

V soboto poteka blagoslov velikonočnih jedi, ki imajo za kristjane poseben pomen. Kruh je sad Božje dobrote in človekovega dela, meso (šunka) pa je podoba Jezusa Kristusa. Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ.

Tudi priljubljeni pirhi skrivajo posebno simboliko. K blagoslovu hrane verniki prinesejo pet rdeče obarvanih pirhov, ki predstavljajo pet Jezusovih ran oziroma kaplje krvi. Hkrati so tudi podoba groba in simbol vstajenja. Lupina, ki jo piščanec ob izvalitvi zdrobi, nosi simboliko skal, ki so zapirale Kristusov grob, vstali Kristus pa jih je zdrobil.