Uresničujejo se napovedi: Hojs predlaga ukinitev avtonomnosti in direktorja NPU

Notranje ministrstvo po naših informacijah predlaga, da se v 21. členu zakona, ki se nanaša na Nacionalni preiskovalni urad, črta člen, v katerem piše, da je NPU pri izvajanju svojih nalog avtonomen. Prav tako želijo, da se črta člen, da NPU vodi direktor, torej ukinjajo funkcijo direktorja. Poleg tega spreminjajo še 22. člen, ki se nanaša na prevzem preiskave. Črtati želijo člen, v katerem piše, da direktor NPU predlaga, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bodo prevzeli. Po novem bi o tem odločal generalni direktor Policije. NPU pa bo, kot vse kaže, vodil kar prvi mož Uprave kriminalistične policije.

Neuradno želi ministrstvo spreminjati tudi 4. člen zakona, ki govori o usmerjanju dela Policije. Minister si očitno želi, da bi vendarle imel več pristojnosti za poseganje v aktivnosti Policije pri kriminalističnih preiskavah in drugih postopkih. Tudi pri tistih, ki so sicer v pristojnosti državnih tožilcev. Da bi lahko torej minister vplival na predkazenske postopke, še preden jih formalno prevzame tožilstvo. Stroka pravi, da naj bi šlo celo za neustavne posege v zakonodajo. Tudi Zakon o kazenskem postopku določa, da je gospodar predkazenskega postopka lahko le tožilec. Ne minister, ne politika, ne kdo tretji.

Vse več pooblastil za poseganje politike v delo Policije?

Spremembe zakonodaje želijo tudi na področju pooblastil ministrstva preko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Z zahtevo za poročanje bi tako lažje prihajali do podatkov iz predkazenskih postopkov, še preden bi bili zaključeni in ne glede na to, da jih usmerja tožilec. To velja za vse preiskave, ki jih vodi Nacionalni preiskovalni urad, vse njihove zadeve namreč usmerjajo tožilci. Na ta način bi notranje ministrstvo presojalo še delo tožilcev. Poseganje uradnikov ministrstva za notranje zadeve v aktualne kriminalistične preiskave je nedopustno, trdijo pravniki. Za nagrado pa želijo po neuradnih podatkih še nagraditi Hojsove nadzornike na notranjem ministrstvu in jim po novem zagotoviti dodatno pokojninsko zavarovanje, tako kot je to urejeno za policiste. Čeprav uradniki nimajo statusa policista.

Na udaru bodo tudi policijske uprave in policijske postaje

Spremembe zakona naj bi se nanašale tudi na status policijskih uprav in postaj oziroma njihovega vodstva. Neuradno notranje ministrstvo predlaga, da se za direktorje policijskih uprav in komandirje policijskih postaj uvedejo mandati. Direktorje in tudi vodje notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave pa bi po novem lahko razrešili s položaja že, če bi škodovali ugledu Policije. Če je doslej veljalo, da uslužbenci Policije ne smejo biti člani političnih strank, se zdaj dodatno predlaga še omejitev, da ne smejo delovati tako, da bi izkazovali strankarsko pripadnost. Torej, paziti bodo očitno morali tudi na to, kakšne članke bodo delili ali všečkali na družbenih omrežjih. Predlagajo pa tudi člen, po katerem bodo morali policisti generalnega direktorja Policije zaprositi za soglasje za sodelovanje v humanitarnih, kulturnih, umetniških in športnih društvih. Direktor Policije jim bo lahko po novem to s sklepom celo prepovedal.

Z ukinitvijo direktorske funkcije na NPU bi se znebili tudi Muženiča

S takšnimi predlogi sprememb zakona vladajoča politika uresničuje svoje cilje, ki jih je napovedala že na začetku mandata. Stranka SDS želi ukiniti NPU, ker nima političnega vpliva na preiskave, na vsak način se želijo znebiti direktorja Darka Muženiča, zato ga razrešujejo nezakonito. Prav tako želijo, da NPU ne bi sam odločal o svojih preiskavah oziroma o tem, katere in na kakšen način jih bo vodil. Vse našteto se zdaj odraža v teh predlogih, s katerimi želijo spremeniti zakon. Če jih bo pri tem početju podprla vladajoča koalicija, tako kot pri vseh drugih spornih zakonih, bo politika po 10 letih uspela ukiniti NPU oziroma mu bo z zakonom odvzela direktorja in samostojnost pri preiskovanju najhujših oblik kriminala.

Muženič je bil že spomladi nezakonito razrešen, v petek ga je prvi mož Policije Andrej Jurič ponovno razrešil oziroma odpravil njegovo odločbo o imenovanju za direktorja NPU iz lanskega leta. Pravniki opozarjajo, da s tem, ko Jurič izpolnjuje navodila politike, krši svoje zakonske delovne obveznosti, ki mu jih nalaga funkcija. Ne upošteva sodbe Upravnega sodišča, ki je odločilo, da je bil Muženič razrešen nezakonito. Še naprej išče nove razloge, da se Muženič ne bi vrnil na svoje delovno mesto. Tako bo moral odstavljeni direktor NPU zdaj spet izpodbijati odločbo Juriča in na sodišče vlagati nove tožbe. Veliko njegovih sodelavcev je mnenja, da je zadnji čas, da začne vlagati tudi kazenske ovadbe zoper vse odgovorne za to početje na Policiji. 

V zgodbo je včeraj poseglo še Delovno sodišče v Ljubljani, ki je sklenilo, da se Policiji prepove izbrati kandidata za novega direktorja NPU na zadnjem javnem razpisu, ki se je zaključil pred kratkim. Sodišče je tako poseglo v vladni načrt, da bo Jurič za šefico NPU izbral Janševo izbranko Petro Grah Lazar. V vsej tej pravni zmešnjavi pa se postavlja vprašanje, zakaj politika Lazarjevo sploh forsira za šefico NPU, če ga hkrati ukinjajo kot samostojno enoto in tudi direktorsko funkcijo. 

Hojs nad NPU s pomočjo Lada Bradača, oba sta se že znašla v isti kazenski ovadbi

Predlog sprememb Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) ter poskus ukinitve NPU oziroma njegove avtonomnosti je na notranjem ministrstvu pripravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki ga vodi Lado Bradač. Bradač se je septembra znašel v isti kazenski ovadbi kot notranji minister Hojs in državni sekretar Franc Kangler. Vse tri so ovadili "pošteni policisti", vsaj tako so se podpisali, in sicer zaradi zlorabe uradnega položaja. Hojsa in Bradača zaradi nezakonitih revizij kriminalističnih preiskav na NPU, Kanglerja pa, ker je od Juriča zahteval, da ukrepa zoper preiskovalce NPU, ki so zaradi prostitucije obravnavali njegovega znanca Jožeta Kojca. 

Hojsa so ovadili, ker je zahteval revizije za preiskave, za katere so pristojni le tožilci, nikakor pa ne minister. Bradača pa zato, ker je ministru pripravil sporne usmeritve, ki so povsem v nasprotju z zakonodajo. "Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da so vsi primeri, katerih 'revizija' je bila odrejena z navedenimi usmeritvami in obveznimi navodili, tesno povezani z interesi politične stranke, kateri pripada minister za notranje zadeve v odhodu," so med drugim zapisali v ovadbi.

Lado Bradač pa je nad NPU pred kratkim poslal še svoje nadzornike direktorata, ki opravljajo izredni nadzor nad izvajanjem policijskih pooblastil in policijskih nalog. Med drugim jih je zanimala tudi kriminalistična preiskava sporne nabave ventilatorjev, v kateri se je znašel gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Zakaj so brskali po spisu in kaj konkretno so preverjali, ni znano, neuradno pa naj bi jih zanimalo bistveno več, kot bi jih smelo.