Vodstvo UKC Ljubljana: 'Bolečina, ki smo jo slišali, je tudi naša'

Na novinarski konferenci so spregovorili generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug, v. d. strokovnega direktorja Gregor Norčič in vodja internistične prve pomoči Hugon Možina. 

Društvo Srebrna nit je v tem tednu v javnem pismu pozvalo k ureditvi neznosnih razmer v ljubljanskem kliničnem centru. 

Med težavami obravnave na urgentnem oddelku so izpostavili dolge čakalne vrste in nehumane pogoje za čakajoče. Med drugim so navedli, da starejši bolniki poročajo o menjavi plenic, siljenju na izločanje vanjo ali nočno posodo ter izvajanju diagnostičnih in terapevtskih intervencij kar na hodniku."Smrt hudo bolnega na ozkem vozičku na hodniku in vsem na očeh postaja nova normalnost," so izpostavili.

Jug je danes pojasnil, da v UKC Ljubljana ne bežijo od odgovornosti, a da so njihove odgovornosti izjemne. "Imamo dober zdravstveni sistem, a je neuravnotežen, obremenitve niso uravnotežene," je poudaril. 

"Bolečina, s katero smo bili soočeni v tem pismu, ni le bolečina pacientov, ki se jim opravičujem; to je bolečina UKC-ja, vseh nas, celotne družbe. Bolečina, ki smo jo slišali, je tudi naša," je dejal Jug. 

Dodal je, da na urgenci nikomur ne zaprejo vrat in da vsi dobijo pomoč. V pismu so po njegovih besedah navedene tudi neresnične obtožbe, in sicer da pacienti brez vode in v lastnih iztrebkih umirajo na hodnikih. Po besedah Juga to ne drži in gre za "veliko zavajanje". 

Možina je v nadaljevanju predstavil nekaj osnovnih podatkov. Kot je povedal, največji obisk na urgenci beležijo ob ponedeljkih zvečer, ob torkih in petkih, 63 odstotkov obravnavanih pacientov pa je starejših od 65 let. K trenutnemu stanju po njegovih besedah prispeva več dejavnikov: prebivalstvo se stara in potrebuje vedno več oskrbe, prostora v bolnišnici je vse manj, čas obravnave pa se podaljšuje. 

Govorimo lahko o procesu kopičenja, je dejal, kar pomeni, da že pregledani pacienti več ur čakajo na prosto bolniško posteljo, v povprečju med 16 in 18 ur. Dostopnost bolniške postelje je v ljubljanski regiji tudi občutno manjša kot drugod po Sloveniji, je dodal. 

"V špicah imamo zelo veliko bolnikov in obravnava se lahko skoraj ustavi. Za vse te ljudi je treba poskrbeti, zdraviti, opraviti dodatno diagnostiko, jim dati pravilna zdravila ...," je naštel Možina. Pojasnil je tudi, da so zadnje tri mesece v bolnišnici prenavljali prostor, kjer preoblačijo paciente, zato se je zgodilo, da so morali koga oskrbeti tudi na hodniku.

Norčič je poudaril, da strokovno vodstvo zagotovo vidi trenutno situacijo in ni zadovoljno s pogoji, niti za bolnike niti za zaposlene. "Problem poskušamo naslavljati, je večplasten, vseh elementov, ki vodijo do tega, ne moremo nadzorovati," je opozoril. Kljub temu so v zadnjih mesecih okrepili proces sodelovanja s splošno nujno medicinsko pomočjo, uvedli pa so tudi elektronsko evidentiranje bolniških postelj. 

"Reka bolnikov, ki teče skozi UKC, ima svoj pritok in rabi svoj odliv," je poudaril Jug. Na pritok bolnikov imajo v bolnišnici po besedah Juga le malo vpliva, ljudje, ki so doma v stiski, pa se, ko pride do najhujšega, najprej obrnejo na urgenco. "V lanskem letu je k nam prišlo umret 270 bolnikov," je povedal. Po njegovem mnenju bo potrebno paliativno oskrbo dvigniti na višjo raven. 

Direktor prav tako ocenjuje, da glavno mesto ne more imeti le ene urgence, zato upa, da se bo s prenovo bolnišnice Petra Držaja in pridobitvijo novega kirurškega stolpiča razbremenil pritisk. Kot velik problem je izpostavil tudi otežen proces odliva starostnikov, ki so že zaključili zdravljenje, a jih svojci ne morejo sprejeti v svoje okolje, zato še vedno zasedajo bolniško posteljo. Po podatkih Juga je trenutno takih v Ljubljani približno 300. 

V UKC Ljubljana sicer primanjkuje predvsem medicinskih sester, zato bodo po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti pozvali "vse izvajalce zdravstvene dejavnosti v Ljubljani in okolici, da nam bodo priskočili na pomoč in da bo kader zdravstvene nege moral opravljati tudi delo v naši ustanovi", je še napovedal Jug.