Državni sekretar Kordež: Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo

Kot so pojasnili v sporočilu Splošne bolnišnice Trbovlje, so bili odgovorni v zvezi s tem že večkrat opozorjeni, vendar se sodelavci Zdravstvenega doma na delovišče urgentnega centra, za kar so sicer plačani, niso vrnili.

Strokovni svet trboveljske bolnišnice je zato sprejel sklep, da od srede urgentni center zapre vrata, zdravstveni delavci in sodelavci pa bodo svoje delo opravljali v okviru drugih oddelkov in enot, v katerih se izvaja dejavnost bolnišnice.

Odločitev bo veljala, dokler se delovanje enote za hitre preglede, za katero je odgovoren ZD Trbovlje, ne prenese nazaj v prostore urgentnega centra.

Navedbe predstavnikov ZD Trbovlje, da ni dovolj človeških resursov, je vodstvo trboveljske bolnišnice označilo za neutemeljeno, saj da se je število dežurnih ekip na primarni ravni v zadnjih desetih letih povečalo.

"Zavedamo se, da bodo s tem pomembno dodatno obremenili urgentna centra Ljubljana in Celje. Vendar so vsa prizadevanja z naše strani za strokovno varno in bolj organizirano delo, ki bi zmanjšala tudi kadrovsko obremenitev sosednjih zdravstvenih domov, predvsem pa poskrbela za ustrezno obravnavo bolnikov na ravni urgentne medicine Zasavja, bila neuspešna. Kljub zavedanju odgovornih, da trboveljski urgentni center deluje v nasprotju s pravnimi akti in na moralni pogon zaposlenih, rešitev ni bilo dosežena," so zapisali v trboveljski bolnišnici.

Izpostavili so, da od 1. julija lani enota za hitre preglede v urgentnem centru bolnišnice Trbovlje, ki bi jo moral zagotavljati ZD Trbovlje, ne deluje več, saj da je ta enota samovoljno zapustila prostore urgence ter odšla delo opravljat na lokacijo zdravstvenega doma.

V to enoto po navedbah trboveljske bolnišnice pride 70 odstotkov bolnikov, ki potrebujejo hitro obravnavo. Ker nimajo zadostnega kadra, bi morali te bolnike zavračati in jih pošiljati v zasavske zdravstvene domove.

V bolnišnici so opozorili, da bolniki, ki bi jih morali oskrbeti v ZD Trbovlje, obremenjujejo sekundarno raven, torej sistem bolnišnice, ki je že sicer kadrovsko podhranjen. Trboveljski zdravstveni dom pa za te bolnike dobi tudi sredstva in ima na voljo kader za ustrezno obravnavo, so zatrdili.

Dodali so, da so njihovi zdravstveni delavci eno leto izkazovali lojalnost naprej bolnikom in tudi državi kot ustanovitelju, sedaj pa teh obremenitev ne zmorejo več. Posledično so se soočili tudi z dvema odhodoma specializantov iz bolnišnice, vzrok za odhod pa vidijo v povečanem obsegu dela in daljšanju delovnega časa.

Se je pa popoldne nato z direktorjem Splošne bolnišnice Trbovlje Marjanom Podgorškom pogovoril državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Podgoršek mu je zagotovil, da se vrata urgentnega centra ne zapirajo. Tudi po zakonu neprekinjenega zdravstvenega varstva ni možno kar zaustaviti, je Kordež dejal za medije. Dogajanje je sicer označil za neprijetno presenečenje.

Kordež je v današnji izjavi izpostavil, da so že pred poletjem začeli sestanke z vsemi deležniki. "Ne samo to, tudi iz zapisnika izhaja dogovor med bolnišnico Trbovlje in zdravstvenimi domovi Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, da pripravijo končni predlog programa skupnega zagotavljanja enote za hitre preglede v urgentnem centru Trbovlje. Ker do dogovorjenega roka nismo prejeli od njih odgovora, smo jih tudi z dopisom pozvali k temu," je dejal državni sekretar in pristavil, da so namesto odgovorov danes prejeli dopis, s katerimi jih je trboveljska bolnišnica obvestila o dogajanju.

Napovedal je sestanke z vsemi vpletenimi v sredo, hkrati pa izpostavil, da se vrata urgentnega centra niti ne morejo kar zapreti, saj to tudi ne bi bilo skladno z zakonodajo, torej tudi "vsebina dopisa" nima podlage v zakonodaji. Zato se mu zdijo medijski naslovi, da urgentni center zapira vrata, zavajajoči.

Ministrstvo za zdravje bo po njegovih besedah pozvalo sveta obeh zavodov, da primerno ukrepata, prav tako tudi inšpekcijske službe.

Od svetov zavodov pričakuje, da bosta ugotovila okoliščine in opravila razgovore, kako bodo ukrepali, pa ne more prejudicirati. "Naša naloga pa je, da poskrbimo za to, da imajo ljudje dostop do neprekinjenega zdravstvenega varstva, to je nenazadnje tudi ustavna pravica vsakega izmed nas. Dolžnost poslovodstva bolnišnice je, da delo organizira na način, da se to zagotavlja," je bil jasen.

Prav tako je po njegovem mnenju "dejstvo, da mora sosednji javni zdravstveni zavod, torej zdravstveni dom Trbovlje skladno s predpisi izvajati dejavnost dežurne službe". Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči namreč določa, da že od same vzpostavitve urgentnega centra, tako kot so tudi v preteklosti naredili, se dejavnost najbližjega izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva prenese v lokacijo urgentnega centra. Zato ZD Trbovlje krši pravila, je potrdil.