Kandidat za namestnika predsednika KPK Uroš Novak je v javni predstavitvi poudaril, da bo njegovo glavno vodilo, če bo imenovan v senat KPK, transparentnost in integriteta. Kot pravi, je v Sloveniji največja težava sistemska korupcije, zaradi česar so potrebni sistemski ukrepi. Meni, da je nujno potrebna nova resolucija o preprečevanju korupcije.
Novak je v današnji javni predstavitvi v predsedniški palači povedal, da se je na drugi razpis za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prijavil zato, ker je ocenil, da ima "dovolj širok pogled, izkušnje, znanje in voljo, in ker smatra, da se lahko na tem področju naredi še marsikaj".
Transparentnost navaja kot enega glavnih navodil pri svojem delu, če bo imenovan v senat KPK, ker je to eden temeljnih postulatov sodobnih družbenih sistemov. Prav tako izpostavlja integriteto, saj je to nadvse kompleksna in nujna sestavina sodobnega časa.
Kot je ocenil, je največji problem pri sistemski korupciji, ki je ne moremo reševati s posameznimi ukrepi - ti trajajo predolgo in lahko zajezijo le promil dejanskega stanja -, pač pa s sistemskimi. Največje tveganje za korupcijo je po njegovem mnenju sprega med politiko in gospodarstvom, kar kaže tudi podatek, da je 94 odstotkov slovenskih podjetij navedlo, da jih pri poslovanju ovirata klientelizem in korupcija. Kot problematično je izpostavil tudi dejstvo, da je v Sloveniji še 30 odstotkov podjetij v državni lasti, 17 odstotkov bruto domačega proizvoda pa gre preko javnih naročil.
Po njegovem mnenju potrebujemo v Sloveniji novo resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bi posebej obdelala poglavje tveganj pri gospodarstvu. A ta resolucije bi morala biti sprejeta z največjim konsenzom v državi, je dodal.
Področje zaščite t. i. žvižgačev je po njegovi oceni pri nas slabo urejeno, medtem ko je lobiranje dobro urejeno v primerjavi z drugimi državami, ampak ureditev je dobra le za registrirane lobiste.
Novak trenj med Sedlarjevo in Štefanecom ni želel komentirati
Trenj med predsednikom KPK Borisom Štefanecem in nekdanjo namestnico predsednika KPK Almo Sedlar, ki je nato odstopila, Novak ni želel komentirati, ker da zadev ne pozna, niti ni o tem želel brati, saj ga ne zanima. Sodelovanje s Štefanecem pa si predstavlja popolnoma enako kot s kom drugim. Dejal je, da doslej ni bil v stiku z nobenim članom senata komisije, je bil pa v stiku z zaposlenimi v KPK.
Po besedah generalne sekretarke v uradu predsednika republike Nataše Kovač se je predsednik republike Borut Pahor odločil za Novaka, ker je dober kandidat in ne, ker bi bil edini kandidat. "S svojimi strokovnimi organizacijskimi in vodstvenimi izkušnjami, dosedanjim delom in z izkazanim poznavanjem pristojnosti in poslanstva KPK izpolnjuje visoke kriterije za izpolnitev funkcije," je navedla Kovačeva in dodala, da je zato utemeljeno pričakovati, da bo pri svojem delu samostojen in neodvisen.
Na drugi razpis se je sicer prijavilo sedem kandidatov. Medtem ko so formalne pogoje izpolnjevali vsi, so bili po mnenju izbirne komisije trije primerni za imenovanje. Poleg Novaka sta bila po mnenju komisije primerna še Mirjam Dular in Sandi Sendelbah, ki pa sta naknadno odstopila od kandidature.
Dularjeva je po pojasnilih Kovačeve odstopila od kandidature po lastni presoji, ob koncu pogovora s Pahorjem, ko se je izkazalo, da njen predlog, da predsednik razreši oba sedanja člana senata, ni sprejemljiv. Predsednik republike namreč nima te pristojnosti.
Pismo Sendelbaha pa je predsednik prejel na dan, ko ga je pričakoval na pogovoru. Navedel je, da od kandidature odstopa, ker je naknadno ugotovil, da se ne strinja s Pahorjevim mnenjem, ki ga je podal po koncu prvega razpisa. Takrat Pahor ni izbral nobenega od predlaganih kandidatov, med njimi pa je bil tudi Sendelbah.
Pahor bo predvidoma sporočil svojo odločitev o imenovanju v prihodnjih dneh.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.