Klakočar Zupančičeva vložila pobudo za omejitev števila županskih mandatov

Po predlogu nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič omejitev ne bi pomenila trajne prepovedi kandidiranja. Župani po izteku tretjega zaporednega mandata na naslednjih rednih lokalnih volitvah v isti občini ne bi smeli ponovno kandidirati, po prekinitvi zaporedja mandatov pa bi se lahko znova potegovali za županski položaj.

Omejitev ne bi veljala za občine z največ 3000 prebivalci. Predlagateljica to utemeljuje z manjšim številom potencialnih kandidatov, zaradi česar bi lahko omejevanje mandatov v takšnih občinah nesorazmerno zmanjšalo možnost izbire volivcev.

Predlog predvideva tudi prehodno ureditev. Župani, ki bi pred uveljavitvijo zakona že opravili tri ali več zaporednih mandatov, bi lahko na prvih naslednjih rednih lokalnih volitvah še kandidirali. Če bi bili ponovno izvoljeni, pa na naslednjih rednih lokalnih volitvah v isti občini ne bi smeli več kandidirati.

Klakočar Zupančičeva spremembo utemeljuje s preprečevanjem dolgotrajne koncentracije politične moči, spodbujanjem politične konkurence in omogočanjem večje menjave na županskih položajih. Ob tem v predlogu poudarja, da namen omejitve ni presojanje dela posameznih županov, temveč vzpostavitev splošnega pravila, ki bi veljalo ne glede na njihovo politično pripadnost, priljubljenost ali uspešnost.

Predlagateljica se v obrazložitvi sklicuje tudi na ureditve v drugih evropskih državah. Med drugim navaja Italijo, kjer za župane občin z več kot 15.000 prebivalci velja omejitev na dva zaporedna mandata, in Poljsko, ki je leta 2018 uvedla omejitev na dva mandata. Portugalska in Litva medtem poznata omejitev na tri zaporedne mandate.

Predlog spremembe slovenske zakonodaje po njeni oceni ne bi imel finančnih posledic za državni proračun ali druga javnofinančna sredstva.

Klakočar Zupančičeva je pobudo vložila v okviru postopka ljudske iniciative, ob tem pa predlagala, da bi zakon obravnavali po rednem zakonodajnem postopku.

Predsednik DZ Zoran Stevanović je določil, da je prvi dan roka za zbiranje podpisov volivcev 23. oktober, zadnji pa 21. december letos.

Kot predstavnika predlagatelja, ki bi sodelovala pri delu državnega zbora in njegovih delovnih teles, sta v dokumentu navedena Klakočar Zupančičeva in nekdanji predsednik vlade Anton Rop.