Ursula von der Leyen na slovenski tehtnici

Po petih letih se Evropski komisiji pod vodstvom nekdanje nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen izteka mandat. Čeprav bo nova prisegla šele jeseni, bo izvolitev njenega predsednika ena prvih nalog novoformiranega evropskega parlamenta. Kdo bo zasedel to mesto? Ga bo zadržala Von der Leynova ali bo v njene čevlje stopil nekdo drug? Predvolilna matematika ji ni preveč naklonjena, lobiranje in iskanje potrebnih glasov pa tik pred volitvami poteka s polno paro. 

Vodilne kandidate strank, ki jim na volitvah kaže najbolje (SDS, Gibanje Svoboda, SD, NSi, Levica, Vesna), smo zaprosili za oceno dela Von der Leynove, zanimalo nas je tudi, ali bi jo na glasovanju v Evropskem parlamentu podprli. 

Irena Joveva: V tem trenutku je ne bi podprla

Irena Joveva (Gibanje Svoboda) med uspehi Evropske komisije v preteklem mandatu na prvo mesto postavlja Sklad za okrevanje in odpornost, ki je z izplačili državam članicam omogočil okrevanje po pandemiji. "Izpostavila bi tudi korenite premike pri podnebni zakonodaji, zaščiti vladavine prava ter boju proti korupciji, enako(pravno)sti spolov in regulaciji digitalnega prostora ter zametkih zdravstvene unije," je nadaljevala, ob tem pa poudarila, da so vsi ti dosežki del skupnih naporov držav članic, Evropskega parlamenta in celotne Komisije, ne le predsednice. 

"Moj največji očitek predsednici pa je medtem predvsem popolnoma zgrešena politika v razmerju do genocida v Gazi, na splošno bi morala delovati bolj v smeri od Amerike neodvisne evropske zunanje politike, sicer pa ji očitam tudi centraliziran način vodenja v zelo majhnem krogu zaupnikov, netransparentnost ter samovoljnost pri nekaterih odločitvah in neodgovornost do vloge Evropskega parlamenta, ki omogoča ravno demokratični nadzor nad delom Komisije," pa je naštela točke, kjer je delo Von der Leynove in njene komisije ni prepričalo. 

O tem, ali bi jo podprla ali ne, se še ne želi dokončno opredeliti, čeprav ji v tem trenutku ni naklonjena. Odločitev je namreč odvisna ne le od njenih programskih prioritet, ampak tudi od tega, koga bo izbrala za politične partnerje. Če jo bodo sploh predlagali, seveda. "V tem trenutku je ne bi podprla, zagotovo pa niti pod razno ne bom glasovala za njo, če bo skušala ustvariti koalicijo s skrajno desnico ali podpirala režim v Izraelu. Vladavina prava, temeljne vrednote ter ambiciozen program za razvoj in pozitivno vlogo EU v svetu so moje minimalne zahteve," je zaključila Irena Joveva.

Matej Tonin: Von der Leynova je Evropsko unijo vodila v zelo zahtevnem času

Predsednik NSi in nosilec strankine kandidatne liste Matej Tonin Ursuli von der Leyen priznava, da je Unijo vodila v zelo zahtevnem času covida in mednarodnih kriz. "Ocenjujemo, da ji je v večji meri uspelo EU stabilizirati in jo ohraniti povezano, nekatere zadeve pa bo v prihodnje potrebno še izboljšati," je na kratko povzel oceno njenega dela. 

V NSi menijo, da ji je spodletelo pri upravljanju migracij ter doslednem spoštovanju schengna, "kjer bo Evropa morala uvesti ostrejši nadzor na zunanjih mejah, storiti več pri preprečevanju zlorab azilnih postopkov in bolj dosledno vračati zavrnjene prosilce za azil". Drugo področje, kjer po njihovem ni naredila koraka v pravo smer, pa je "nepremišljeni zeleni prehod". To sta tudi temi, od katerih je odvisna njegova podpora Von der Leynovi.

Na drugi strani je kot zgledno izpostavil spoprijemanje s krizo zaradi covida in – podobno kot Joveva – posebej omenil mehanizem za okrevanje in odpornost. Kot "sposobna in odločna voditeljica" se je Von der Leynova po Toninovem mnenju izkazala pri reakciji EU po ruski invaziji na Ukrajino. "EU pod njenim vodstvom tudi ni klonila pred Putinovim izsiljevanjem EU, ko gre za energente. Njena prizadevanja za krepitev evropske obrambne strategije kažejo na njeno predanost evropski integraciji in krepitev varnosti v Evropi," je ocenil. Pohvalil pa je tudi njeno prisotnost in pomoč državam članicam v primerih večjih naravnih katastrof, kakršna je lansko poletje zadela Slovenijo.

Matjaž Nemec izjemno kritičen, Ursule von der Leyen ne bi podprl

"Vodenje Evropske komisije pod taktirko Ursule von der Leyen je bilo žal le nadaljevanje, pri določenih vprašanjih – na primer izraelske agresije v Gazi – pa še poglabljanje neučinkovite, s slabimi, politično motiviranimi kompromisi prežete ter v oziru do spoštovanja temeljnih vrednot EU nedosledne politike, ki jo že več kot dve desetletji izkazuje Evropska ljudska stranka," je v odgovoru na naše vprašanje zapisal Matjaž Nemec, ki si na listi Socialnih demokratov prizadeva za vnovično izvolitev v evropski parlament. 

Tudi on je izpostavil skupno spopadanje Evropske unije pod vodenjem von der Leynove s posledicami epidemije covida in energetske krize, a dodal, da ga "ne gre pripisati njeni dobronamerni politiki, temveč bolečim izkušnjam preteklih kriz". 

Ob začetku mandata se je še zdelo, da bo presegla dolgoletni pragmatizem Evropske ljudske stranke, ob koncu je jasno, da je to bila le utvara, je dodal. "Še več, njeno spogledovanje s skrajnimi desnimi strujami, vse za to, da bi si zagotovila vnovičen mandat predsednice Komisije, utrjuje vse bolj vidno tezo, da za evropske konservativne sile niso pomembne politike v dobro ljudi, okolja in evropskega gospodarstva, temveč najprej oblast. Za to so očitno pripravljene paktirati tudi s političnimi opcijami, ki dnevno razjedajo vrednote, na katerih je EU nastala." Ursula von der Leyen zato njegove podpore nima.  

Vladimir Prebilič pohvalil Zeleni dogovor in kritiziral pomikanje v desno

Vladimir Prebilič, kočevski župan in prvo ime liste Vesna, se v številnih pogledih strinja z Nemcem. Ursula von der Leyen je na začetku mandata napovedovala geopolitično močnejšo EU, na koncu se je izkazalo, da so bile to prazne besede, je bil oster. Dokončno jih je razgalil vojaški odziv Izraela na napad Hamasa, ocenjuje. "Predsednica Komisije ni uspela poenotiti Evrope niti na najnižji skupni imenovalec." 

Kot pravi, bi si na številnih področjih želeli, da bi Evropska komisija reagirala bolje in naredila več. Med njimi je trgovinska politika, kjer je pogrešal ustrezno obravnavo socio-ekonomskih in trajnostnih vidikov. Pa migracijska politika, ki mora biti – pravi Prebilič – humana in poštena za vse, tako migrante kot prebivalce držav, kjer so migracije najštevilčnejše. "Evropska komisija pod njenim vodstvom prav tako ni zadostno obravnavala vprašanja pravičnega obdavčenja najbogatejših in korporacij. Pravična obdavčitev je ključna za zmanjšanje neenakosti in financiranje prehoda v trajnostno družbo," je naštel. 

Med dosežki je izpostavil Zeleni dogovor "ki vključuje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehod na trajnostno gospodarstvo". Z njim bo, je prepričan, Evropa izboljšala svoj konkurenčni položaj".

Tudi on pa tako Von der Leynovi kot njeni Evropski ljudski stranki očita pomikanje v desno in iskanje politične podpore pri skrajni desnici, kar je, kot poudarja, "škodljivo in pogosto vsebinsko v nasprotju z vrednotami naše stranke". Zato pred volitvami kakršne koli podpore aktualni predsednici ne želi napovedovati. 

Nataša Sukič: Nezadostno, socialno neodgovorno in v službi kapitala

"Delo trenutne Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen ocenjujemo kot nezadostno, socialno neodgovorno in v službi kapitala," je petletni mandat ocenila nosilka liste Levice Nataša Sukič. V tem času se je v Evropski uniji povečala stopnja tveganja revščine, povečal se je razkorak med prihodki najrevnejših in najbogatejših ter zmanjšala količina davkov, ki jih evropske države poberejo na račun okoljskih dajatev, je naštela. "Vse to kaže na politiko komisije, ki je usmerjena izključno v koristi finančnega in industrijskega sektorja, ni pa usmerjena v reševanje socialnih in okoljskih problemov," je poudarila. 

Kot izjemno zaskrbljujoče je izpostavila tudi stališče Von der Leynove, "da je potrebno zapravljati še več denarja za orožje, namesto, da bi ta denar namenili za stvari, ki zagotavljajo našo vsakdanjo varnost – za bolnišnice, vrtce, šole, dostojne plače in pokojnine, javna stanovanja in tako naprej".  

"Orožarska industrija je med največjimi povzročitelji okoljskih, socialnih in geopolitičnih kriz. Na glasovanju v evropskem parlamentu Ursule von der Leyen, kot tudi kateregakoli drugega kandidata EPP, iz navedenih razlogov ne bi podprli," je zaključila Sukičeva.

Odgovor SDS bomo objavili naknadno, ko ga dobimo.