Ustavno sodišče razveljavilo določbo o dvigu plačnega stropa zdravnikom

Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda.

Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.

Zatrjevali so, da je bil v postopku sprejemanja zakona kršen 90. člen ustave o zakonodajnem referendumu, ker da izpodbijani člen interventnega zakona ne pomeni nujnega ukrepa, ki bi bil povezan z odpravo posledic covida-19 in zato ne spada v materijo interventnega zakona. DZ po njihovem mnenju ne bi smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma glede sporne določbe.

Kot je razvidno iz danes objavljene odločbe, so ustavni sodniki ugotovili, da množičen pojav covida-19, tudi če uradno ni razglašena epidemija, pomeni naravno nesrečo. Torej interventni zakon, ki pomeni zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic covida-19, spada med izjeme, za katere ni po 90. členu ustave ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma.

Vendar pa izpodbijana določba, ki bi posegla v zakon o sistemu plač v javnem sektorju z zvišanjem plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike ter s tem posegla v temelje enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev in porušila postavljena razmera, po oceni ustavnih sodnikov ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19.

Ob tem je ustavno sodišče zavrnilo navedbe DZ in vlade, da sta škodljivi posledici covida-19 tudi zmanjševanje števila zdravnikov in da naj bi se z izpodbijanim ukrepom pomagalo predvsem mladim zdravnikom. Ugotovilo je, da tako odhajanje oz. pomanjkanje zdravnikov kot nizke plače mladih zdravnikov očitno niso povezani z množičnim pojavom covida-19, temveč "so posledica že dalj časa trajajočega nezadovoljstva zdravnikov s plačnim sistemom in drugimi pogoji dela, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta politika izobraževanja zdravnikov, omogočanje specializacij itd".

"Poleg tega možnost zvišanja plač mladih zdravnikov ni odvisna od izpodbijanega ukrepa, saj ta omogoča zvišanje najvišjih zdravniških plač. Plačni razredi delovnih mest mladih zdravnikov pa so bistveno nižji in jih je mogoče zvišati ne glede na veljavnost izpodbijanega ukrepa iz 48. člena zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19," so zapisali.

Ustavni sodniki so sicer pred dvema mesecema izvajanje presojane določbe zadržali do končne odločitve, saj so ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.

Zadnji interventni protikoronski zakon (PKP 10) je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Kot je znano, je sporazum o dvigu plač zdravnikom na noge spravil ostale sindikate v javnem sektorju. Ti zahtevajo enako obravnavo, torej da bi se vsem zaposlenim v javnem sektorju dvignile plače za šest razredov. To zahtevo so predali ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku, ki je ob tem opozoril, da bi takšen dvig plač za 188.000 zaposlenih v javnem sektorju pomenil 1,5 milijarde evrov na leto, kar se ne sklada z izhodiščem, ki ga je vlada dala za vzdržnost javnih financ.

Odzivi sindikatov

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije niso presenečeni nad odločitvijo Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo 48. člen PKP10 in s tem dvig plačnega stropa zgolj za zdravnike in zobozdravnike, so sporočili: "Vlado RS ter poslanke in poslance Državnega zbora smo ves čas obravnave zadnjega interventnega zakona opozarjali, da dvig najvišjega plačnega razreda zgolj za eno plačno podskupino ni nujen ukrep za odpravo posledic Covid-19 in da pomeni neenako obravnavo javnih uslužbenk in uslužbencev. Ker je bil zakon, kljub jasnim pozivom, sprejet in to po nujnem postopku, je pet predsednic in predsednikov sindikalnih central, s prvopodpisanim Branimirjem Štrukljem, predsednikom KSJS, vložilo zahtevo za oceno ustavnosti omenjene določbe interventnega zakona. Odločitev Ustavnega sodišča RS je pričakovana in je posledica še ene izmed mnogih kršitev Ustave RS, ki si jih je privoščila trenutna oblast v zadnjih dveh letih. Če bi vladajoči spoštovali temeljne principe socialnega partnerstva in bi usklajevanje zakonov potekalo pred obravnavo na vladi in v Državnem zboru, do takih tveganj ne bi prihajalo."

V KSJS od prihodnje vlade pričakujejo takojšnji začetek pogajanj o plačah v javnem sektorju, ki bo vzpostavila ustrezna razmerja med plačami – s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice. Pričakujejo tudi ponovno vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta, ki bo temeljil na enakopravnem dialogu socialnih partnerjev in vlade. Le tako se bo v prihodnje mogoče izogniti potrebi po vlaganju zahtev za oceno ustavnosti, ki so eno od sredstev sindikatov, ko ni ustreznega dialoga z oblastjo, so zapisali v odzivu.

Tudi po oceni predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič je odločitev ustavnih sodnikov pričakovana. "Ustavno sodišče je pokazalo, da tudi če imaš v rokah oblast, še vedno veljajo pravila pravne države," je dodala. Kot je spomnila v izjavi za STA, je ustavno sodišče že pri upokojevanju starejših delavcev po sedmem protikoronskem paketu ocenilo, da je bila sprejeta ureditev, ki ni povezana z epidemično situacijo, ampak je šlo za sistemski poseg v zakonodajo.

Prav tako je bil deseti interventni zakon po njenih besedah sprejet na način, "ki bode v oči", torej brez javne razprave ali posvetovanj s socialnimi partnerji. "Poleg tega je to zakonodaja, ki je vezana s prepovedjo referenduma, kar pomeni, da je razen z odločitvijo ustavnega sodišča ni mogoče spraviti s sveta. Naša ustavna presoja je šla v smer presojanja sprejemanja načina zakona. Zdravniki lahko plače spremenijo v zakonodaji, ki to ureja in je sistemska, s pogajanji in postopki, ki so tam predvideni. Napad ni bil na višino zdravniških plač, ampak na način sprejemanja," je poudarila.

V tem mandatu socialnega dialoga v ZSSS ne pričakujejo več. "Če se do zdaj ni obudil - eno leto je že od prenehanja - se tudi v teh 14 dnevih ne bo. So pa take situacije, kot je ta ob razveljavitvi konkretne določbe, posledica pomanjkanja dialoga. Če bi socialni dialog tekel, ne bi bilo takih ustavnih presoj, ne bi bilo takih pretresov, ne bi bilo takih odmikov od načina sprejemanja zakonov. Odločitve bi bile pretehtane in ustavno sodišče bi imelo bistveno manj dela, kot ga ima sedaj," je še dejala sindikalistka.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je v odzivu za STA pozdravil odločitev ustavnega sodišča in jo tudi sam označil za pričakovano. Kot je zapisal, je odločitev med drugim potrdila, da je problematično poseganje v enotni plačni sistem mimo postopka, ki ga določa zakon o sistemu plač v javnem sektorju, da težave v zdravstvu trajajo dlje časa kot epidemija covida-19 in niso povezane zgolj s plačami, pač pa so bistveno bolj kompleksne ter da vladni ukrep sploh ne rešuje problematike mladih zdravnikov, kar je "bil deklariran cilj".

"Pozdravljamo tudi dejstvo, da ustavno sodišče z odločbami, kakršna je tudi predmetna odločba, postavlja jasne standarde glede tega, kaj je dopustno vključevati v interventno zakonodajo in kaj ne, glede na to, da je neposredna demokracija pri sprejemanju tovrstne zakonodaje omejena," je dodal. 

Fides: Za učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem bo morala nova vlada takoj po volitvah izpeljati plačno reformo

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides poudarja, da bo morala nova vlada, ki bo želela državljanom zagotoviti učinkovit in dostopen javni zdravstveni sistem, takoj po volitvah izpeljati plačno reformo. Sicer bo slovenski zdravstveni sistem nadaljeval pot proti dokončnemu zlomu, so prepričani v sindikatu. S tem so se odzvali na odločitev ustavnega sodišča, da razveljavi 48. člen desetega interventnega zakona, ki bi za zdravnike in zobozdravnike zvišal najvišji plačni razred.

Kot so zapisali v Fidesu, jih je razveljavitev omenjenega člena še okrepila v zahtevi po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Izstop pa se bo moral zgoditi bistveno prej, kot če omenjeni člen ne bi bil razveljavljen. "Anomalije trenutnega vrednotenja zdravniškega dela, ki jih je poskušal delno omiliti deseti protikoronski zakon, so nevzdržne," so poudarili.

Opozorili so, da vlado takoj po volitvah čaka "izjemno zahtevna naloga plačne reforme, ki bo nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu približala ureditvam učinkovitih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskih držav, z nalogo v javnem zdravstvenem sistemu obdržati zdravnike, brez katerih zdravstvo ne obstaja".

Trendi razmerij plač po njihovih navedbah potrjujejo, da so slovenski zdravniki in zobozdravniki v razmerju do povprečne plače na samem repu evropskih držav. Ob tem so dodali, da v zadnjih letih zaostajamo že za do nedavnega manj razvitimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami.

Sistem nagrajevanja v Sloveniji so ocenili kot "največjo rak rano našega zdravstva" in glavni razlog, da javno zdravstvo zapuščajo tako najizkušenejši zdravniki, na katerih temelji zdravljenje najzahtevnejših bolnikov, kot najmlajši, na katerih temelji prihodnost slovenskega zdravstva. "Da je nagrajevanje zdravnikov v Sloveniji povsem neustrezno, potrjuje tudi dejstvo, da za opravljanje zdravniškega poklica v naši državi ne uspemo privabiti skoraj nobenega zdravnika iz manj razvitih držav, kaj šele iz držav EU," so zapisali.

Dodali so še, da nikjer v Evropi, razen v Sloveniji, zdravniki niso v istem plačnem sistemu kot državna uprava. Rigidno plačno politiko v javnem sektorju pa po navedbah Fidesa kot ključno sistemsko težavo v zdravstvu navaja celo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.