Slovenija

'Usoda naroda je odvisna od njegovega načina prehranjevanja'

Ljubljana, 17. 10. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
82

Trditve različnih strok, da je domača hrana boljša, in spodbude, naj raje izberimo pridelke domačih kmetov, so postale stalnica, ko je govor o hrani in kmetijstvu. A kaj stoji za temi besedami? Zakaj je pomembno, da vlagamo v domače kmetijstvo in skrbimo za razvoj trajnostne kmetijske pridelave? Na drugi strani kmetijsko-živilsko panogo pestijo številne težave, ki odvračajo mlade, da bi bodisi začeli kmetovati bodisi ga prevzeli od svojih staršev. Ali v Sloveniji naredimo dovolj za spodbujanje domačega kmetijstva? Kje šepamo, kje nam gre dobro?

V včerajšnjem članku smo ob svetovnem dnevu hrane pisali o vidikih kmetijsko-živilskega sistema – kako deluje v Sloveniji. Izpostavili smo protislovje, da se na eni strani osnovna živila dražijo in vse več ljudi potrebuje pomoč v obliki hrane, na drugi pa več hrane zavržemo. Strokovnjaki so nam tudi pojasnili, zakaj vse manj mladih privlači kmetijska dejavnost. Eden izmed njihovih odgovorov je bil kratek in jedrnat: "Pridelava hrane se ne splača več."

Čeprav stroka ugotavlja, da se ne splača biti kmet, pa nas po drugi strani skupaj z odločevalci spodbuja, naj kupujemo izdelke in pridelke, ki so jih kmetje vzgojili oz. pridelali na slovenskih tleh.

Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije: "Brez vlaganja v domače kmetijstvo bi se povečevala odvisnost od zunanjih deležnikov."
Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije: "Brez vlaganja v domače kmetijstvo bi se povečevala odvisnost od zunanjih deležnikov." FOTO: Dreamstime

Zakaj? Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije je potrdil, da imata pridelava in uživanje lokalno pridelane hrane mnogo večplastnih učinkov, bistvo pa je povzel tako: "Lahko bi izhajali iz reka 'Kmetijstvo je hrbtenica vsake države', saj je pridelava hrane elementarnega pomena za vsako državo in ljudstvo. Brez vlaganja v domače kmetijstvo bi se povečevala odvisnost od zunanjih deležnikov in glede na geopolitične dogodke bi bilo na daljši rok to zelo tvegano, da ne rečem pogubno."

Strokovna služba pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) nam je pripravila izčrpen seznam prednosti lokalno pridelane hrane. Začeli so z boljšim okusom, ki jo imajo domači pridelki. Če namreč sadje in zelenjava dozorita po naravni poti – na drevesu, grmu ali v zemlji – in sta obrana ob pravem času, imata več okusa in hranil. "Vsi pridelki, ki se prevažajo na daljših razdaljam, morajo biti obrani predčasno in med prevozom hlajeni, da ne zgnijejo. Hlajenje zmanjša intenzivnost okusa," so pojasnili. 

 Sezonsko ugodnejša cena

Ob spravilu letnega pridelka so količine običajno velike, kar pomeni nižjo ceno. V tem času kmet tudi nima večjih stroškov s skladiščenjem in prevozom, zato lahko pridelke v času dozorelosti ponuja po ugodnejši ceni, posebej če jih prodaja neposredno na kmetiji. "Kadar pridelke kupujemo zunaj sezone, to običajno pomeni, da se pripeljejo od daleč, z območja z drugačno klimo, zaradi česar cene strmo narastejo," so razložili pri KGZS.

Če sadje in zelenjava dozorita po naravni poti – na drevesu, grmu ali v zemlji – in sta obrana ob pravem času, imata več okusa ter hranil.
Če sadje in zelenjava dozorita po naravni poti – na drevesu, grmu ali v zemlji – in sta obrana ob pravem času, imata več okusa ter hranil. FOTO: Dreamstime

Sveže z visoko prehransko vrednostjo

Sezonske pridelke običajno zaužijemo sveže. Med obiranjem in zaužitjem mine krajši čas, zato imajo višjo prehransko vrednost. Vsebnost nekaterih antioksidantov (C-vitamin, folati, karoteni) namreč med skladiščenjem naglo upada. Sadje in zelenjava, ki sta skladiščena za kasnejšo uporabo ali prepeljana od daleč, imata tudi zmanjšano vsebnost fitohranil. Velike trgovske verige, ki prodajajo zunajsezonske pridelke, tovrstno sadje in zelenjavo običajno obdelajo s plinom ali jih obsevajo in na ta način uničijo mikrobe na površini pridelka ali pa pridelke konzervirajo v vosku, da jim podaljšajo rok uporabnosti oz. obstojnost. "Zelo preprosto lahko preizkusite: kupite iste vrste pridelkov v trgovskem centru in pri kmetu ter oboje enako skladiščite. Opazili boste, kako hitro bodo pridelki s kmetije oveneli in pričeli gniti. Ne zato, ker bi bili slabši, ampak zato, ker jim niso dodali nobenih pripravkov, kemikalij, niso zaplinjeni ali obdani z voskom," so navedli pri KGZS.

'Priprava shrankov ni neumna tradicija, ampak kaže visoko stopnjo ozaveščenosti'

Pri pridelkih, ki prihajajo od drugod, ne vemo, kakšna je stopnja njihove obremenjenosti s pesticidi, herbicidi in fungicidi, so opozorili na KGZS. V različnih državah in na različnih kontinentih namreč veljajo nekoliko različna pravila. Kljub skupnemu trgu nacionalna zakonodaja posameznih držav določa aktivne substance, ki se smejo uporabljati pri zaščiti rastlin. Slovenija ima najstrožjo zakonodajo in najmanjše število registriranih oziroma dovoljenih aktivnih substanc. "Na globalnem trgu je to še veliko huje, zato se že pojavlja problem dvojnih trgov na policah (zadnji sporazum z Mercosurjem). Nekateri pridelki, ki pridejo po morju, so lahko obsevani, pobeljeni in poškropljeni z metilbromidom, da prestanejo karantene in dolgo transportno razdaljo. Priprava shrankov ni neumna tradicija, ampak kaže visoko stopnjo ozaveščenosti – sezonsko lokalno sadje in zelenjavo pripravimo za zimske dni in vemo, kaj jemo," so prepričani pri KGZS.

Pri pridelkih, ki prihajajo od drugod, ne vemo, kakšna je stopnja njihove obremenjenosti s pesticidi, herbicidi in fungicidi.
Pri pridelkih, ki prihajajo od drugod, ne vemo, kakšna je stopnja njihove obremenjenosti s pesticidi, herbicidi in fungicidi. FOTO: Dreamstime

Podpira potrebe telesa skladno z letnimi časi

Pozimi je dobro uživati živila, bogata s C-vitaminom, saj ta povečuje odpornost proti prehladom, okužbam, gripi ipd. Po besedah strokovne službe pri KGZS je 'zimska' zelenjava – korenovke, zelje, gomoljčnice – odlična za tople zimske jedi, fermentirana zelenjava (kislo zelje, repa) pa ima poseben pomen za vzdrževanje mikrobioma, ki je ključen za dober imunski sistem. "Poleti zrelo koščičasto sadje (slive, nektarine, breskve, marelice) zagotavlja dodatno količino B-karotenov in drugih karotenoidov, ki nas ščitijo pred sončnimi poškodbami. Vsa raznovrstna zelenjava v solatah pa nas 'ohladi'," so osvetlili nekaj pozitivnih vplivov na zdravje.

Prizanesljivejša do okolja, generira lokalno ekonomijo

Sezonsko uživanje zmanjša povpraševanje po zunajsezonskih pridelkih, kar gre v prid lokalnim pridelkom in kmetovanju na našem območju. "Lokalno pridelana hrana, posebno zelenjava in sadje, prinaša večplastno korist: je priložnost za lokalno zaposlene, stimulira lokalno ekonomsko rast, poveča socialno povezanost, izboljša videz mestnega okolja, omogoča tesno povezanost potrošnika s pridelovalci in zmanjšuje onesnaževanje zaradi transporta," so našteli pri KGZS. 

V običajnih razmerah so cene lokalno pridelane hrane nižje zaradi manjših stroškov transporta, krajšega skladiščenja, manjšega števila posrednikov (ali pa teh sploh ni), potrebne je manj obdelave in pakiranja. "Zdaj, ko je večino leta na voljo toliko pridelkov, se hitro izgubi občutek njihove sezonskosti, zato je tovrstno prehranjevanje pravzaprav naša ozaveščena življenjska odločitev, za katero se je treba tudi potruditi," so izpostavili pri KGZS.

Pri nakupu lokalnih in sezonskih pridelkov lahko izbiramo tudi med pestro ponudbo tradicionalnih sort, kar je najmanj obremenjujoče za okolje.
Pri nakupu lokalnih in sezonskih pridelkov lahko izbiramo tudi med pestro ponudbo tradicionalnih sort, kar je najmanj obremenjujoče za okolje. FOTO: Dreamstime

Zakaj je pomembno, da vlagamo v domače kmetijstvo in skrbimo za razvoj trajnostne kmetijske pridelave?

Kar nekaj razlogov je, zakaj se kmetje, sploh mladi, sprašujejo, zakaj bi vztrajali v kmetijstvu. Eden med njimi je ekonomsko stanje v kmetijstvu, so prepričani pri KGZS. "Nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in visoke, lahko rečemo rekordne cene vhodnih materialov (predvsem cene umetnih gnojil, energentov in tudi semen) so glavni razlog, zakaj se pridelava hrane ne splača več. Kaj to pomeni za prehransko varnost Slovenije, si lahko samo predstavljamo. Deloma pa na odločitev vpliva tudi še vedno slaba podoba poklica kmeta v družbi," smo že v včerajšnjem članku povzeli besede strokovnjakov s KGZS.

Blaž Germšek pa je celotno sliko dopolnil z besedami, da "le pogumni vztrajajo v kmetijski panogi". Po njegovih besedah je kmetovanje že brez toče ali suše kompleksna in nepredvidljiva dejavnost. Poleg podnebnih sprememb, ki povzročajo erozijo tal in izgubo biotske raznovrstnosti, se morajo pridelovalci spopadati tudi z vedno novimi boleznimi in škodljivci. "Sicer je na voljo veliko možnih rešitev, a rezultat ni vedno enak, saj je vsaka kmetija edinstvena, ima drugačna tla in agroklimatske razmere, oboje pa vpliva na pridelek na hektar. Zaslužki v kmetijstvu so namreč nizki, manj je dela prostih dni, kmetijska panoga je zelo tradicionalna, novosti, na primer digitalizacija, se uvajajo prepočasi, ne sledi jim niti zakonodaja, obdavčitve 'agroplač' so (pre)visoke, prihodki neredni itd. Vse navedeno so dejstva, ki mladih ne pritegnejo h kmetovanju, tako da se le pogumni odločajo za kmetijsko panogo in vztrajanje v njej – kmetovanje je v resnici način življenja," je poudaril.

A raje kot da nizamo dejstva proti, poglejmo, zakaj se je dobro potruditi za domače kmetijstvo. Zvestoba lokalni pridelavi za sabo potegne več stvari. Po podatkih KGZS globalni sistem hrane k onesnaženju sveta s toplogrednimi plini prispeva 26 odstotkov, pri čemer rastlinski pridelki prispevajo veliko manj (od 10- do 50-krat manj) kakor živila živalskega izvora. "S tega vidika sezonsko sadje in zelenjava prispevata k varovanju okolja ravno zaradi kratkih poti od pridelovalca do potrošnika. Pri nakupu lokalnih in sezonskih pridelkov lahko izbirate tudi med pestro ponudbo tradicionalnih sort, kar je okoljsko najmanj obremenjujoče," so poudarili. 

Z dodatnimi ukrepi, kot sta šolska shema in zeleno naročanje, si EU prizadeva okrepiti in povečati obseg kratkih dobavnih verig za oskrbo s hrano, saj predstavlja neposredna prodaja kmeta potrošniku le dva odstotka 'trga s svežo hrano'.
Z dodatnimi ukrepi, kot sta šolska shema in zeleno naročanje, si EU prizadeva okrepiti in povečati obseg kratkih dobavnih verig za oskrbo s hrano, saj predstavlja neposredna prodaja kmeta potrošniku le dva odstotka 'trga s svežo hrano'. FOTO: Dreamstime

Skrb za prehransko varnost države; primer Nizozemske

Nekdanja skrb za ohišnico, ki je bila samooskrba na ravni družine, se je z leti prelevila v politiko samooskrbe na ravni države. Imenujemo jo prehranska varnost države. Prelomnica sega v obdobje po koncu prve svetovne vojne, ko je vladalo obdobje prehranske katastrofe. Vsaka država je postavila svojo politiko prehranske varnosti. Kako umno je posamezna država članica EU uresničila lastne cilje, pa je odvisno od preteklosti. Zelo nazoren primer, ki ga je izpostavila strokovna služba pri KGZS, je Nizozemska: "V ladjedelništvu in pomorski trgovini je cvetela že pred prvo svetovno vojno, zato se s kmetijstvom ni posebej ukvarjala. V času hladne vojne so Anglija, Danska in ostale države popolnoma zaustavile prodajo žit na Nizozemsko. Zavladala je takšna lakota, da so Nizozemci pojedli vse podgane. Takrat so postavili strategijo prehranske varnosti, to je 100-odstotna samooskrba, ne glede na to, kaj se dogaja in v kaj so kot država vključeni, čemu so priključeni. Nizozemska se je tako razvila v kmetijsko velesilo, ki v mnogih skupinah živil dosega večjo pridelavo kot le 100-odstotno samooskrbo. Bridke izkušnje in strategije niso nikoli pozabili. In zdaj je prav Nizozemska ena od držav članic, ki blokirajo Mercosurjev sporazum, ta pa bo silno prizadel sektorje pridelave govejega in perutninskega mesa, sladkorne pese in medu." 

Po besedah KGZS je EU uvidela, da se izgubljajo avtohtone značilnosti posamezne države članice, tradicionalni načini pridelave, predelave in poti trženja, s tem pa ugaša gastronomska pestrost posameznega območja. Tako je že leta 2002 pripravila zakonodajni sveženj, ki si prizadeva za ohranitev vsega tradicionalnega in prinaša posebne zakonodajne ukrepe, da bi majhne kmetije in butična družinska proizvodnja na posameznih območjih obstala.

Z vrsto dodatnih ukrepov, kot sta šolska shema in zeleno naročanje, si prizadeva okrepiti in povečati obseg kratkih dobavnih verig za oskrbo s hrano, saj podatki, ki jih navaja KGZS, kažejo, da predstavlja neposredna prodaja kmeta potrošniku le dva odstotka 'trga s svežo hrano'. Na drugi strani zgolj pet trgovskih verig obvladuje več kot 60 odstotkov celotnega trga. V Nemčiji denimo štirje trgovci obvladujejo kar 85 odstotkov trga s hrano, na Portugalskem samo trije trgovci 90 odstotkov. "Posledica velike koncentracije moči so nepoštene poslovne prakse, kar ogroža preživetje malih kmetov in proizvajalcev," so opozorili pri KGZS. 

KGZS: "S kuhanjem doma povrnemo del moči, ki smo jo izgubili zaradi korporacij in tržno zasnovanih psihotehnologij."
KGZS: "S kuhanjem doma povrnemo del moči, ki smo jo izgubili zaradi korporacij in tržno zasnovanih psihotehnologij." FOTO: Thinkstock

Kuhanje kot odlična strategija proti sistemu, ki vsiljuje nezdravo, neetično in zasvajajočo hrano

Po drugi strani se pospeševanje infosfere (komunikacije, propaganda, plasiranje informacij, podatki in uporaba komunikacijskega znanja) odraža v tržnih sporočilih, ki nas prepričujejo, da nimamo nikoli dovolj časa za kuhanje in bi zato morali uživati zelo predelano hrano iz trgovskih centrov ali oditi v restavracijo in se prehranjevati s hitro pripravljeno hrano, so še en problem izpostavili pri KGZS:  "Žal je hrana tista, ki je morda celo ključni element nadzora in vir dobička kapitalizma. Uporablja se kot instrument geopolitične dominacije. S hrano se pravzaprav vlada. Vladajo pa v glavnem korporacije. Ko govorimo o demokraciji hrane, govorimo o tem, ali so izpolnjeni pogoji, da lahko državljani sodelujejo v sistemu hrane. Hrana je neposredno povezana z močjo. Je temeljni vzvod, s katerim kapitalizem svojo moč projicira v svet." 

Po mnenju strokovnjakov s KGZS je ravno kuhanje vrhunska strategija, ki se lahko postavi po robu "plenilskemu sistemu, ki nam vsiljuje nezdravo, neetično in zasvajajočo hrano". Prepričani so, da si s kuhanjem doma povrnemo del moči, ki smo jo izgubili zaradi korporacij in tržno zasnovanih psihotehnologij: "Jean A. Brillat-Savarin, ki je zaslovel z ostrino svojega duha, je že davno tega podal kritično misel 'Usoda naroda je odvisna od njegovega načina prehranjevanja' (The fate of nations depends on the way they eat), ki postaja vedno bolj resnična, če nismo ozaveščeni o nakupu lokalne hrane." 

Ali v Sloveniji naredimo dovolj za spodbujanje domačega kmetijstva? Kje šepamo, kje nam gre dobro?

Kot so povedali pri KGZS, se v Sloveniji v razmerah odprtega kmetijskega trga uporablja ves nabor ukrepov skupne evropske kmetijske politike, ki se deli na dva stebra. Prvi steber so tržni ukrepi in neposredna podpora proizvajalcem, ki zavzema največji delež izplačanih proračunskih sredstev za podporo kmetijstvu. "V tej skupini so finančno daleč najpomembnejše oblike neposrednih plačil, ki jih delimo na proizvodno nevezana in vezana plačila," so pojasnili.  

V prihodnosti lahko zaradi velikih kmetijskih vložkov in nizkih odkupnih cen pričakujemo izstop rejcev iz dejavnosti.
V prihodnosti lahko zaradi velikih kmetijskih vložkov in nizkih odkupnih cen pričakujemo izstop rejcev iz dejavnosti. FOTO: Thinkstock

Drugi steber sta politika razvoja podeželja in kmetijska strukturna politika. Ta zajema različne ukrepe, ki so namenjeni krepitvi konkurenčnosti v kmetijskem in živilskem sektorju, zagotavljanju okoljskih in drugih družbenih koristi kmetijstva ter podpori podeželskemu gospodarstvu in prebivalstvu. Večina ukrepov se izvaja s pomočjo Programa razvoja podeželja (PRP), ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in državnega proračuna. Finančno najmočnejši ukrep v drugem stebru predstavljajo plačila za območja z omejenimi dejavniki (plačila OMD), ki imajo izrazito dohodkovni značaj, za ohranitev kmetovanja na kmetijsko manj ugodnih območjih. Obseg sredstev za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe (KOPOP) in podpora ekološkemu kmetijstvu skupaj nekoliko zaostajata za obsegom sredstev za plačila OMD. 

Po obsegu tretjo skupino ukrepov politike razvoja podeželja predstavljajo različne oblike naložbenih podpor, med katerimi prevladujejo naložbene podpore v kmetijsko pridelavo na kmetijskih gospodarstvih.

Predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam pojasnili, da spodbujajo povečanje povpraševanja po trajnostno proizvedeni hrani in njeni proizvodnji. Po njihovih besedah država preko ukrepov, spodbud in promocije lahko vpliva na to, kaj in kako se proizvaja, kakšna je kakovost in hranljivost živil ter spodbuja k zmanjševanju izgub in odpadne hrane. "Zagotavljanje prehranske varnosti je nenazadnje tudi eden izmed glavnih ciljev strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, ob pomembnem upoštevanju varovanja okolja. Pri tem igra velik pomen samooskrba s hrano, kjer ima naša država velik potencial. Naše ministrstvo zato pospešuje razvoj kratkih verig. Da bo kakovostna slovenska hrana dostopna slovenskim potrošnikom, bodo v okviru priprave nove skupne kmetijske politike opredeljeni različni vzvodi za odpornejši in trajnostni prehranski sistem," so zagotovili.

Ena izmed rešitev je pospešena posodobitev kmetij, pri kateri bi morala pomagati država, menijo pri KGZS.
Ena izmed rešitev je pospešena posodobitev kmetij, pri kateri bi morala pomagati država, menijo pri KGZS. FOTO: iStock

Pri KGZS pa trenutno opažajo "dokaj kritične razmere v tekoči pridelavi", saj visoka raven cen kmetijskih vložkov ob obstoječih ravneh odkupnih cen kmetijskih proizvodov ne omogoča vlaganj v proizvodne kapacitete. "Zato bomo – ob ohranjanju sedanjih cenovnih paritet – v prihodnje zelo verjetno doživljali tudi neizbežno pospešeno izstopanje nekaterih rejcev, ki so doslej vztrajali in s svojo pridelavo – praviloma na območjih z omejenimi možnostmi (kljub doseganju le skromnega, praviloma celo podparitetnega dohodka) – ohranjali kmetije, hkrati pa tudi kulturno krajino in privlačnost podeželja za obiskovalce z urbanih območij," so opozorili.

Rešitve: posodobitve kmetij, boljša organizacija in povezanost kmetov

Zato pri KGZS menijo, da je za povečanje produktivnosti kmetij in konkurenčnejšo pridelavo na kmetijskih gospodarstvih ključnega pomena, da naša država tako iz evropskih kot tudi iz lastnih sredstev zagotovi dodaten denar za pospešeno posodobitev kmetij. "Obstoječe oblike naložbenih podpor, ki sodijo v skupino ukrepov politike razvoja podeželja, predstavljajo podporo v investicije na kmetijskih gospodarstvih in posebno podporo za mlade kmete. Razpisi niso stalno odprti, ocenjevanje projektov pa temelji predvsem na podlagi pridobitve točk za posamezne kriterije, in ne na podlagi ekonomskih in strateških vidikov projektnih idej. Sistem razpisov je treba posodobiti in bolj razvojno orientirati," je ena izmed rešitev, ki jo vidi in predlaga KGSA.  

Ob tem menijo, da se bodo morali tudi kmetijski proizvajalci sami bolje organizirati in obstoječe proizvodne zmogljivosti nadgraditi s skupnimi nastopi pri promociji in trženju kakovostnih slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (82)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Walter Pravicek
18. 10. 2021 09.36
+1
Kupimo kaj lahko,plačamo v trgovinah z 25%popusta na en izdelek na teden-kupon najdeš v njihovi reklami-v Tušu in Sparu.Kaj me briga domače,kratki prevoz.Če bi bilo vse iz Španije,Italije,Grčijas asli Azije,Afrike ali celo iz Južne Amerike tako slabo,nebi bilo tu dovoljena prodaja.A poglej cene paradajza Lušt! ali prodaja na domu pri kmetu,ali,ko ima stojnico v hodniku trgovine?Nenavajeni smo postali na pristno kravje mleko,sir(skuto),kislo smetano,ter za starejše želodce to ni več lahka,ampak izredno teška hrana.Prehranjujemo se kot nam paše,brez reklamnih trikov.Potem so tu še goljufije,celo zabojčke imajo tuje,a"trgovec"običajno z znanjem spakedranščine,ne slovenščine tuli,da je iz Dolernske,Primorske.Le Kanglerjevih lubenic iz Dupleka ni na stojnicah.Celo kostanjarji so goljufi-žaklji iz Pohorja pripeljani,a on pove,da je to maron iz južnih držav bivše Jugoslavije.
Ost1234
17. 10. 2021 19.00
+1
Ko bo domače cenovno primerljivo z uvoženim, bo večina Slovenk in Slovencev raje kupovala " domače" . In kje smo Slovenci samooskrbni? Ajde na plano!!
flojdi
17. 10. 2021 20.57
+0
. jest že par let kupujem le naše . berem tiste malee črkice . veliko kupim tudi pri kmetih . pa še vrtiček imam po novem . / in nekaj še vedno ne razumem v celoti : zakaj naši kmetje prodajajo mleko v tujino , obenem pa se tu prodaja češko ipd . / pa te pro klet e marže .. ko prodajalec dobi več kot proizvajalec - to enostavno NI PRAV
biggbrader
17. 10. 2021 15.25
+3
Najbolj elegantno je posaditi okrasni vrt, najeti vrtnarja in v Mercator po špricano solato.
User1832247
17. 10. 2021 15.23
-1
potem pa jejmo draga domača jabolka in hruške ter prav tako zelenjavo
biggbrader
17. 10. 2021 15.11
+4
Je pa res, da so komunisti malo večje kmete naredili za "kolhoznike" in jih uničili. Sedaj se nam to fino maščuje. Še Partljiču se je to nekoč zdelo neumno in smešno. Danes je v borbi za svojo lepo penzijo in dodatke na to verjetno pozabil.
Darko32
17. 10. 2021 18.08
+2
Prav tukaj je izvirna napaka kmetijstva v Sloveniji. Nekateri so na ta način celo obogateli. Drugi problem pa je državna uprava, kjer so še stari partijski kadri, ki so naredili največ škode v kmetijstvu in razvoju le tega. Pri tem pa mu pomaga uničevati sistemska korupcija. Zato je potrebno rešiti osnovni problem. Nato pa takoj prilagajanje na podnebne spremembe.
Walter Pravicek
18. 10. 2021 09.39
+1
On je teaterskim kulak!Iz Pesnice,v mestu se ne znajde,ne v Lublan ne v Marprogi!Tak je toto!
biggbrader
17. 10. 2021 15.03
+1
Vsak svoj vrt, tople grede in malo ogrvanja pozimi in si samozadosten, če si le malo delaven.
Walter Pravicek
18. 10. 2021 09.40
+1
A MORAŠ IMETI ZEMLJICO-NAJETO-SVOJO ALI OD FAMILIJE!NA TUJI SE NE SADI,NITI POSTAVI ŠOTOR ZA TOPLO GREDICO!
Korintos11
17. 10. 2021 12.24
+2
Brez zaščitnih sredstev več ne gre, samo če se ne bi tega dalo vsaj 10% zmanjšati?
biggbrader
17. 10. 2021 15.07
+6
Treba je malo pokrivati, delati naravne fugicide in insekticide ter ne preveč pričakovati. V domačem vrtu lahko vsak pridela za sebe, brez uporabe sintetične kemije.
Korintos11
17. 10. 2021 12.23
+7
Eni jamrate, srednja kmetija30-50 ha. zemlje in komplet vsa mehanizacija in 3-4 traktorji. Ni ravno tako hudo samo me se ne znamo iti. Sem na kmetiji gor zrasel, vse se je še delalo z kravami ali konji, lačni pa nismo bili.
mužik
17. 10. 2021 15.07
+3
Hasan
17. 10. 2021 11.55
+12
Ja,na rodovitni zemlji se gradijo Lidli,Spari,Ho......,ki propagirajo "tržnice" na njihovih policah,v zabojih in vrečah.Zelenjavo se za družinske potrebe lahko pridela na vrtu,če imate le malo volje in košček zemlje,pa da potem primerjate okus domače salate,radiča,paprike,... z zelenjavo iz teh "tržnic".Sadje pa kupujte pri domačih sadjarjih,mleko in sir pa prav tako.O politiki kmetistva v Sloveniji,pa raje nebi.
Korintos11
17. 10. 2021 12.20
+7
Največji problem je pa ta, da na kmetijah mladi nočejo ostati, gredo vsi v mesta.
Perivnik
17. 10. 2021 11.48
+10
Najprej naj trgovci (trgovske verige) spremenijo odnos do slovenskega kmeta. Do njega kot dobavitelja se vedejo ponižujoče in skrajno izkoriščevalsko. Pridelke odkupujejo po smešno nizkih cenah (več seveda nočejo plačati), potem si pa sami nabijejo 100 % marže. Kvaliteto, pravzaprav izgled pa zahtevajo vrhunski, seveda, da lahko potem drago prodajajo.
Jožajoža
17. 10. 2021 11.35
+2
Ta vlada je 60 % ljud spravila v revščino.
ksrecko
17. 10. 2021 11.47
-2
joža,,ime imaš odpravega morilca delavnih ljudi si zabit titoist.
Perivnik
17. 10. 2021 11.49
+1
Levaške vlade so kmeta spravili v revščino. Ljudje garajo po 16 ur/dan, da preživijo.
mužik
17. 10. 2021 15.05
-1
kmet je danes gospod !! nič več dela na roko ,mehanizacija vse kar je možno , nepovratna sredstva , ugodni krediti ... kaj še hočeš ,kukajo pa vedno ,naj jim država pomaga ,če ni zaradi vremenskih pojavov pridelka . Obstajajo zavarovalnice kjer se da vse zavarovati . če gre traktor zavarovat in sebe naj še pridelke .
mužik
17. 10. 2021 15.06
+1
joža delat ne p a na portalu viset ,pa ne boš lačen
brezvode
17. 10. 2021 11.32
+5
Najslabša beseda v sestavku "se ne splača" se splača samo delat je treba, ne prvi zaslužen denar zabit v drag avto in dopust v tujini potem se splača, in kmetom je potrebno plačat ko dajo pridelek v prodajo ne odlašat in odlagat plačila pa se bo splačalo, mlade pa spodbujat s pomočjo in ne že v začeku samo pobirat davke in gledat kaj delajo narobe.
Mengele
17. 10. 2021 11.29
+5
Imate zelo zanimivo internetno stran na kateri so kmetovalci iz cele Slovenije in lahko brskate kaj vse kdo ponuja v vaši bližini. Stran se imenuje go2farms.si Vsem vam toplo priporočam ogled, če svoj denar raje namenite tem ljudem kot pa super marketom, ki imajo zelenjavo iz Španije, Maroka, Italije in izven Eu..., da niti ne omenjam kakšno meso vam tam prodajajo, ki je videti ful lepo pod tistimi rdečimi lučmi in se nikomur sploh ne sanja kako dolgo je že tam, kolikokrat je bilo zamrznjeno in odtaljeno, obdelano z raznimi kemikalijami in preden je totalno hin namočeno v "marinado" in vam ga na koncu še dražje prodajo...
Adolph
17. 10. 2021 11.13
-1
Precej nekvalificiranega klobasanja . . . . . .
lojze3
17. 10. 2021 11.03
+4
Koline se bližajo
Ramzess
17. 10. 2021 10.42
-1
Meso se v članku sploh ne omenja, kar je prav, saj je rešitev le v rastlinski prehrani in plodovih rastlin, za ljudi, namesto za živali.
Ramzess
17. 10. 2021 10.41
+7
Seveda je najboljša lokalna hrana ali lastne pridelave, kar je uvoženo, sadnje in zelenjava, je zaradi obstojnosti tudi obsevano ipd. Da o GSO organizmih niti ne govorimo.
Ramzess
17. 10. 2021 10.38
+9
"nezdravo, neetično in zasvajajočo hrano" Drugače rečeno industrijsko procesirana osiromašena hrana. Na drugi polici pa isti izvor prodaja prehranske dodatke.
Ramzess
17. 10. 2021 10.37
+4
Kakšni shranki, ste izumili novo besedo.
sonofabitch
17. 10. 2021 10.27
+3
Edino kar bi država morala imet je neka strateška rezerva semen če pride do neke svetovne katastrofe in se mednarodna trgovinska mreža poruši. Takrat bi bili itak prisiljeni v samooskrbo. V današnjih razmerah je pa iluzija.