V nedeljo bodo torej volivci odločali o usodi zakona, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje.
Referendumsko vprašanje na glasovalnih lističih se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne, 30. 1. 2025?"
Že v teh dneh lahko volivci, ki želijo svoj glas oddati predčasno, to storijo na 97 voliščih po državi. To možnost je v prvih dveh dneh, torej v torek in sredo, izkoristilo skupno 15.813 volivcev ali 0,93 odstotka volilnih upravičencev.
Redno glasovanje pa bo torej v nedeljo med 7. in 19. uro potekalo na 2978 rednih voliščih po državi, 88 voliščih omnia in 29 voliščih v tujini na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
Kampanja v zadnji etapi
Nasprotniki zakona na čelu s pobudnico referenduma, največjo opozicijsko stranko SDS, zakonu nasprotujejo, saj menijo, da ta ne prinaša jasno določenih meril za podeljevanje dodatkov ter da ti dodatki pomenijo neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in niso pravični do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših.
Podporniki zakona in njegovi predlagatelji, ministrstvo za kulturo in vlada, pa poudarjajo, da novi zakon po več desetletjih odpravlja netransparentnost podeljevanja izjemnih pokojnin in zastajanje prošenj ter prinaša ustrezno pravno in sistemsko ureditev. Predlagateljem referenduma pa očitajo manipuliranje volivcev ter napad na kulturo in umetnike. V koalicijskih Svobodi in Levici ob tem pozivajo k bojkotu referenduma.
Organizatorji kampanje lahko volivce nagovarjajo le še do petka do polnoči, ko bo nastopil volilni molk, ki bo veljal do zaključka nedeljskega glasovanja. Prijave domnevnih kršitev volilnega molka bo do takrat sprejemala dežurna služba ministrstva za notranje zadeve.
Nov zakon bi nadomestil pol stoletja starega
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bi nadomestil doslej veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami, za katerega je računsko sodišče že leta 2009 ugotovilo, da je pomanjkljiv, saj nima natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin.
Novi zakon med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, ter tiste, ki so hkrati prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene s seznama več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.
Do 100-odstotnega dodatka k lastni pokojnini do višine najvišje pokojnine so v skladu z novim zakonom upravičeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi prejemniki so upravičeni do 50-odstotnega dodatka. Za razliko od izjemnih pokojnin se ta dodatek ne deduje. Tisti, ki že prejemajo izjemne pokojnine, niso upravičeni do dodatka po novi zakonodaji.
Obstoječi zakon iz leta 1974, ki bo ostal v veljavi, če novi zakon ne bo dobil podpore na referendumu, medtem določa, da se sme osebam, ki imajo posebne zasluge ne področju znanosti, umetnosti, kulture, ali druge dejavnosti in izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izjemoma priznati in odmeriti višja starostna pokojnina, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih.
Šteje se, da imajo posebne zasluge na navedenih področjih osebe, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegle izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti, če so za svoje dosežke prejele najvišja priznanja v Sloveniji ali visoka mednarodna priznanja. Izjemno priznana in odmerjena pokojnina ne more biti višja od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo, o dodelitvi odloča vlada na predlog resornega ministra, še določa stari zakon.
Uspeh referenduma le ob doseženem kvorumu
Za uspeh referenduma bo moralo glede na zadnje podatke zakon zavrniti vsaj 338.491 volivcev. Velja namreč, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Teh pa je bilo na 25. april 1.692.455. Koliko jih bo na dan referendumskega glasovanja, bo znano nekaj dni po glasovanju.
Na dan glasovanja bo tako Državna volilna komisija (DVK) objavila delne neuradne izide z volišč po Sloveniji. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja iz tujine.
Skladno z rokovnikom volilnih opravil bo tako DVK postopek ugotavljanja končnega izida glasovanja zaključila med 22. in 30. majem, ob tem bo sprejela akt o izidu glasovanja in referenduma ter ga objavila v uradnem listu.
Odločitev volivcev bo obveljala vsaj za eno leto
Ne glede na rezultat referendumskega glasovanja, pa skladno z referendumsko zakonodajo velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Slednje torej pomeni, da bo po znanih rezultatih nedeljskega referendumskega odločanja bodisi v veljavo stopil novi zakon bodisi bo obveljal obstoječi zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge.
SDS je sicer v tem tednu v parlamentarni postopek vložila predlog za razveljavitev obstoječe zakonske podlage za podeljevanje tovrstnih dodatkov, a ob parlamentarnih razmerjih aktualnega sklica DZ bi bil uspeh takšnega predloga bržkone presenečenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.