Slovenija

Usodne posledice necepljenja: bolezen ju je za vedno zaznamovala

Ljubljana, 19. 04. 2024 19.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Lara Miklavčič, D.L.
Komentarji
1

Tri leta in pol je bila stara Kristina Ražman, ko je hudo zbolela za noricami. A šele čez pet let so ugotovili, da so ravno norice vzrok za njeno skoraj 70-odstotno okvaro sluha, ki jo spremlja že celo življenje. Številne bolezni, kot so davica, rdečke, tetanus in ošpice se danes v Sloveniji ne pojavljajo več ali pa posameznike redko prizadenejo. In kako smo to dosegli? Nič drugače kot s cepljenjem. Letos mineva 50 let, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela razširjeni program cepljenja.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Dve zgodbi v prid cepljenju
    02:20
    Iz 24UR: Dve zgodbi v prid cepljenju
  • Iz SVETA: Posledice necepljenja
    02:59
    Iz SVETA: Posledice necepljenja

Posledice necepljenja v otroških letih so Kristini Ražman in Nadi Lončar ostale vse do danes. Prva zaradi noric v otroštvu skorajda ne sliši, druga ima zaradi otroške paralize že od malega hromo desno nogo.

"Berem iz ustnic, tako da zato tudi komuniciram brez slušnega aparata, nekako sem se naučila s tem živeti. Ampak čim je velika gneča ljudi, če je tema, si enostavno odrezan," je povedala Ražmanova. S skoraj 70-odstotno zmanjšano kakovostjo sluha se spopada od treh let in pol, ko je zbolela za noricami. Vzrok za okvaro sluha so ugotovili šele pri osmih letih, na sistematskem pregledu pri treh letih, nekaj mesecev, preden je zbolela za noricami, je bil njen sluh še normalen. 

Zaradi otroške paralize pri dveh letih pa je bila letom zdravljenja zapisana Nada Lončar. Bolezen ji je ohromila le desno nogo, ki je brez opornice ne bi mogla premikati. 

Kristina Ražman in Nada Lončar
Kristina Ražman in Nada Lončar FOTO: POP TV

Otroška paraliza se sicer prav zaradi cepljenja v današnjem času ne pojavlja več, kot tudi ne "davica, rdečke, mumps, okužba s hemofilusom influence, skratka te se sploh ne pojavljajo. Nekatere se pa pojavljajo zelo redko, to je pa recimo tetanus, se pojavlja pri starejših necepljenih osebah, posamični primeri ošpic," je naštela dr. Marta Grgič Vitek, predstojnica Centra za nalezljive bolezni NIJZ.

A posamezniki se za cepljenje proti gripi, HPV-ju, oslovskem kašlju, ki je letos pri nas prizadel rekordnih 900 ljudi, in drugim boleznim še kar ne odločajo.

"Pred vstopom v vrtec morajo biti otroci cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, tam dosegamo kar v redu rezultate, 95, 94 odstotkov," spomni Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo. 

Pri neobveznih cepljenjih pa rezultati niso tako vzpodbudni, kljub temu, da so hude posledice ob okužbah dobro znane. Zato prebolevnica otroške paralize svetuje:  "Tem mladim mamicam, naj ne bodo preveč pametne. Ker zdravnik, ko nekaj svetuje, ne svetuje kar tako, ker ima le veliko šole. Mi pa je nimamo."