Kot je po zadnjem rednem sestanku koalicije v tem mandatu povedal predsednik vlade Janez Janša, je bil sestanek zgodovinski dosežek. Po njegovem se je namreč prvič v zgodovini samostojne Slovenije zgodilo, da je koalicija, ki je sestavila vlado, mandat končala v enaki sestavi. "Že samo to dejstvo govori, da je za koalicijo stabilen mandat, ki je v veliki meri omogočil, da se ni ukvarjala s političnimi turbulencami, pač pa s ključnimi razvojnimi vprašanji in potrebami državljank in državljank," je dejal.
Po oceni premierja je koalicija v mandatu, ki ''v efektivnem smislu ni bil tako dolg kot običajni mandati, ker je Slovenija pol leta predsedovala Evropski uniji, realizirala 80 odstotkov zavez in nalog iz koalicijske pogodbe, nekateri ukrepi in zaveze bodo še realizirani, pet do šest odstotkov pa jih bo ostalo nerealiziranih''. Od uresničenih ukrepov je po besedah Janše nekaj manj kot 59 odstotkov takih, ki so bili realizirani v celoti, 35 odstotkov pa takih, ki so bili realizirani delno. To se je, kot je dejal, zgodilo zato, ker gre že po naravi za ukrepe, ki jih v enem mandatu ni mogoče zaključiti. Pri tem je poudaril, da sta se tako zakonodajna kot izvršilna veja oblasti v preteklih treh letih in pol ukvarjali tudi s številnimi drugimi nalogami, ki niso bile predvidene v koalicijski pogodbi, pri čemer je posebej izpostavil vodenje Evropske unije.
Pahor: Nujne so spremembe
Predsednik SD Borut Pahor je priznal, da se vlada lahko pohvali z nekaterimi uspehi, ''vendar mora priznati tudi nekaj neuspehov''. ''Tako kot vse vlade v tranziciji tudi ta pušča zadovoljivo dediščino, a hkrati tudi kali prihodnjih težav,'' meni.
''Med SD in SDS obstaja temeljna razlika v oceni ovir na poti do ciljev, ki so sicer skupni: bolj solidarna in konkurenčna Slovenija. In prav zato smo Socialni demokrati prepričani, da so nujne konceptualne spremembe, ki bi Slovenijo uspešneje vodile v krog najbolj razvitih in solidarnih držav,'' je zapisal v sporočilu za javnost.
Med uspehi je Pahor izpostavil uspešno izvedeno davčno reformo, ''čeprav so nekatere olajšave, ki jih vlada uvaja v zadnjih časih, v nasprotju s konceptom reforme'', visoko gospodarsko rast, ''ki ima sicer tudi nekaj negativnih vidikov, saj so jo poleg zunanjih dejavnikov poganjale predvsem investicije z delovno silo z nizko dodano vrednostjo'' in plačno politiko, ''ki pa sicer nosi tudi kali prihodnjih težav, posebej zaradi dogovora o plačni politiki v javnem sektorju''. Med neuspehi je nanizal visoko inflacijo, ''ki je sicer, podobno kot visoka gospodarska rast, deloma posledica zunanjih dejavnikov, a je vlada k njej prispevala, ker se ni hotela odreči visoki gospodarski rasti'', propad reforme strukture proračunskih izdatkov, ''čeprav je imela vlada zelo ugodne pogoje, ker je imela visoke prihodke'' in odsotnost koncepta na področju javnih služb, posebej na področju zdravstva in visokega šolstva.