Vzpostavitev javnega podjetja za upravljanje centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema kot enega ključnih korakov za pospešitev digitalne preobrazbe zdravstva predvideva zakon o digitalizaciji zdravstva, ki je začel veljati decembra lani.
Vlada je tako danes sprejela akt o ustanovitvi družbe v 100-odstotni lasti države, ki bo skrbela za centralno digitalizacijo zdravstva, so na ministrstvu za zdravje pojasnili v sporočilu po današnji seji vlade.
Po njihovih navedbah bo nova družba kot izvajalec gospodarske javne službe skrbela za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje centralne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, za povezovanje zdravstvenih informacijskih sistemov, informacijsko varnost ter tehnično podporo uporabnikom. Njeno polno delovanje je predvideno v letu 2028.
Začetnih pet milijonov
Osnovni kapital družbe bo 5,5 milijona evrov, sredstva pa bodo zagotovljena iz proračunske postavke ministrstva za finance, so navedli. Dodali so, da se bo družba letos financirala izključno iz ustanovitvenega kapitala.
Kot so navedli, država z ustanovitvijo družbe postavlja pomemben organizacijski temelj za varnejše, učinkovitejše in bolje povezano digitalno zdravstvo.
Ob tem je vlada na današnji seji za vršilko dolžnosti generalnega direktorja družbe za zagotavljanje informacije strukture zdravstva imenovalo Tejo Batagelj, dosedanjo generalno direktorico direktorata za digitalizacijo v zdravstvu.
Boj s HIV in hepatitisom
Vlada je na današnji seji sprejela tudi strategijo preprečevanja in obvladovanja okužb s virusom HIV, virusoma hepatitisa B in C ter spolno prenosljivih okužb 2026-2035, ki po njihovih navedbah predstavlja celovit in dolgoročen okvir nacionalnega odziva na te okužbe.
Kot so pojasnili v sporočilu, strategija povezuje preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in oskrbo ter določa pet ključnih ciljev: preprečevanje okužb, zgodnje odkrivanje, zagotavljanje sodobnega in dostopnega zdravljenja, zmanjševanje stigme ter zagotavljanje podatkov za poučeno odločanje. Poseben poudarek je na ranljivih skupinah, dostopnem testiranju s svetovanjem in krepitvi zdravstvene pismenosti.
Strategija ne uvaja novih pravic, temveč zagotavlja usklajeno in učinkovito izvajanje obstoječih ukrepov ter dolgoročno prispeva k ohranjanju ugodnih epidemioloških trendov, so navedli. Po njihovem mnenju strategija predstavlja pomembno naložbo v javno zdravje, saj prispeva k boljšemu zdravju prebivalstva ter dolgoročnemu zmanjševanju zdravstvenih, socialnih in ekonomskih posledic teh okužb.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.