Slovenija

Ustanovitev pokrajin bi olajšala življenje, a političnega soglasja še ni

Ljubljana, 27. 02. 2024 08.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Vedno večja centralizacija Slovenije je razlog za številne vsakdanje nevšečnosti – za zastoje na avtocestah, rast cen nepremičnin v prestolnici in centralizacijo delovnih mest. Ustanovitev pokrajin bi prebivalcem Slovenije močno olajšala življenje, saj so prav pokrajine pot do boljše, bolj učinkovite in decentralizirane Slovenije, so prepričani v Državnem svetu. Kot opozarjajo, pa vlada projekta pokrajin žal ne prepoznava kot prednostnega, saj zanj trenutno ni političnega soglasja.

Državni svet Republike Slovenije in Inštitut za ustavno pravo sta včeraj organizirala posvet Ustanavljanje pokrajin, s katerim sta želela spodbuditi priprave za ustanovitev pokrajin in znova opozoriti širšo javnost, da bi se veliko lažje spoprijemali z naravnimi katastrofami, kot so poplave, požari in suša, če bi imeli državo organizirano po pokrajinah.

Marsikdo se sprašuje, kako bi bila videti naša država, če bi že imela vzpostavljene pokrajine. "Pokrajine potrebujemo že zaradi vsakodnevnega potovanja več kot 140 tisoč ljudi v Ljubljano, nujno je, da ob prestolnici ustanovimo druge centre, da bodo ljudje službe, ki so pomembne za razvoj države, lahko našli bližje domu. Verjamem, da bi lahko tako v prihodnjih letih zmanjšali migracijo ljudi, ki povzroča pritisk na okolje in tudi na prebivalce prestolnice. Ustanovitev pokrajin bi omogočila tudi hitrejše prostorsko načrtovanje, pridobitev gradbenih dovoljenj in razvojnih projektov, lažje upravljanje vodotokov in vodooskrbe, lažje zbiranje odpadkov, predvsem pa bi na ta način državo bistveno približali državljanom," je povedal predsednik Državnega sveta in vodja Delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje Marko Lotrič. Ob tem je dodal, da je ustanovitev pokrajin zelo pomembna v današnjem času katastrof. Čas avgustovskih poplav je namreč zahteval različne pristope za reševanje težav v vsaki pokrajini posebej.

Predlog 15 pokrajin in Ljubljane s posebnim statusom iz leta 2022
Predlog 15 pokrajin in Ljubljane s posebnim statusom iz leta 2022 FOTO: Državni svet

Državni svet in Inštitut za ustavno pravo ocenjujeta, da je treba nadaljevati aktivnosti za pripravo pokrajinske zakonodaje in ustanovitev pokrajin. K temu državo zavezuje tudi Ustava RS, v kateri so pokrajine že od leta 2006 ustrezno urejene v 143. členu: "Vlada po drugi strani projekta pokrajin žal ne prepoznava kot prednostnega, saj zanj trenutno ni političnega soglasja." 

Da je regionalizacija Slovenije nujna, so nedavno pokazale tudi različne svetovne in državne krize; vojna v Ukrajini, covid-19, finančna kriza in katastrofalne avgustovske poplave. Med majhnimi občinami in državo ni širše lokalne samouprave, zato Slovenija pokrajine potrebuje kot vmesno stopnjo upravljanja med državo in občinami, poudarjajo v Državnem svetu.  Pokrajine bi prispevale tudi k tesnejšemu povezovanju vseh delov države in k zmanjševanju razlik v ekonomski razvitosti med njimi. Potreba po regionalizaciji izhaja tudi iz raznolikosti Slovenije in močne zavesti Slovencev o skupni pripadnosti na regionalni ravni, menijo. 

 Ustavna določba o pokrajinah bo letos dopolnila 18 let, prav zaradi njene neuresničitve pa v Sloveniji cveti centralizem, je pojasnil direktor Inštituta za ustavno pravo Ciril Ribičič. Meni, da bi bila Slovenija bistveno drugačna, če bi ustanovila pokrajine: "To bi prispevalo k njenemu enakomernejšemu razvoju, bolj učinkovitemu upravljanju države, demokratizaciji in decentralizaciji, evropeizaciji in omejevanju strankokracije. Uspešneje bi se vključila in bolje bi izkoristila svoje članstvo v Evropski uniji, uspešneje bi reševala tudi težave vsakokratne krize. Pokrajine bi zapolnile praznino, ki zeva med razdrobljeno mrežo občin in centralnimi državnimi organi. Nelogično je, da oblikovanju pokrajin pogosto nasprotujejo tisti, ki se sicer zavzemajo za interese slovenskega podeželja, ki najbolj izrazito čuti negativne posledice odsotnosti pokrajin."

Političnega soglasja še ni 

Minister za kohezijo in regionalni razvoj  Aleksander Jevšek je spregovoril o zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja skozi mehanizme kohezijske politike. V okviru razprav o prihodnosti evropske kohezijske politike, ki je namenjena zmanjšanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med regijami EU in v njih, se zaradi zaporednih kriz, s katerimi se soočata Evropska unija in svet, v zadnjem času še bolj poudarja nujnost usklajenega regionalnega razvoja za uspešen zeleni in digitalni prehod. Tudi Slovenija mora več pozornosti nameniti specifičnim potrebam in izzivom regij, zato ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pripravlja spremembo zakona, ki ureja skladen regionalni razvoj. Cilj sprememb zakona je regijam zagotoviti pristojnosti ter kadrovske in finančne vire za njihov razvoj. Ključno za prihodnost bo tudi, da se posebnosti regij upoštevajo pri oblikovanju vseh politik na ravni države, zlasti pri sprejemanju odločitev o naložbah regionalnega pomena.

"Kljub trem poskusom formalne zakonodaje in prilagoditvam ustave, širše politično soglasje za ustanovitev pokrajin še ni bilo doseženo. V luči teh izzivov se kot alternativa krepijo obstoječe regionalne strukture in funkcionalne regije s specifičnimi razvojnimi in drugimi izvirnimi nalogami. Te bi lahko premostile razkorak med občinami in državo ter postopoma omogočile ustanovitev pokrajin v prihodnje," pravi minister za javno upravo Franc Props. 

Občine imajo v procesu ustanavljanja pokrajin izjemno pomembno vlogo, zato je njihovo tesno vključevanje in upoštevanje njihovih ugotovitev nujno, je pojasnil predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič: "V Skupnosti občin Slovenije smo za skrbno razpravo "od spodaj navzgor", ki bo omogočila občinam konstruktivno izražanje pomislekov glede števila pokrajin, imen, sedežev in demografskih vprašanj. Še bolj ključno pa je sodelovanje občin pri določanju nalog pokrajin ter zagotavljanju jasnih in specifičnih določb glede financiranja, ki bodo spoštovala stabilnost delovanja lokalne samouprave. V SOS odločno podpiramo nadaljevanje priprave pokrajinske zakonodaje, saj verjamemo, da bo ustanovitev pokrajin omogočila boljše reševanje razvojnih izzivov na regionalni ravni." Poudaril je, da so vse visoko razvite države, kot so Švica, Nemčija, Švedska, Finska in Avstrija, izrazito decentralizirane in regionalizirane ter so zato odporne na izzive in uspešne na področjih upravljanja. Regionalizacija pomeni boljše, hitrejše odločitve, inkluzijo volivk in volivcev ter boljšo družbeno inkluzijo, je še poudaril.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (239)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

smuuki
01. 03. 2024 18.38
+1
Sedem pokrain, 7 poslancev iz vsake regije 1 deželni glavar. Vse pristojnosti obstoječih občin prevzame regija, vse pristojnosti krajevnih skupnosti prevzamejo obstoječe občine
funkytown
28. 02. 2024 13.21
Ja, dajmo pokrajine, vendar potem ukinimo občine. Absolutno ne potrebujemo nekih butičnih občin, ki zaposlujejo nek kader, da sedi po pisarnah in čaka na boljše čase. Potreben je REGIJSKI razvoj, ne pa na mikro nivoju
Covid 19
28. 02. 2024 08.07
+3
Ni politične volje in preprosto povedano,ni razvoja.Če se ljudje vozijo v Ljubljano s štajerske in primorske.. to pomeni,da razvoj že krepko zamujamo,podeželje propada,mladina se seli v centre, nepremičnine pa pograbijo tujci za vikende.Ni dela,ni stanovanj,ni finančnih spodbud.. Ljubljana pa se duši tako v prometu kot invaziji na stanovanja.. Druga velikanska težava je,da so vse suvencije,krediti,nepovratna sredstva usmerjena tja,kjer je že vse narejeno in več kot imaš,več lahko dobiš,pri vseh "finančnih spodbudah"se prvo gleda poslovanje.. Kakšen idiotizem,kako bo mladina začela " poslovanje" in se nastanila,če nima s čim in kje?? Financirati je potrebno ideje, oceniti projekte,ali so izvedljivi in bodo delovali,ali je pri tem možnost razvoja in zaposlovanja.. No za to ni nikoli denarja in zato ni razvoja,davki, še preden se kaj mukoma zažene,in birokracija do neba.(Kako zgraditi objekt,če ti za celega že papirologija pobere, če gre sploh kaj skozi), namembnost,zakon o strnjenih naseljih,gradbeno dovoljenje,park,elektrika in razna soglasja... Konec. NE GRE. TO SO TISOČI EVROV, KI JIH NA ZAČETKU NIHČE NIMA in tako ni razvoja,ni možnosti,ni stanovanj,ni podjetij in obrtnikov, ki bi zaposlovali in pritisk na centre se še jača,vse izven pa propada in s tem tudi država.Če bi vam napisal, kako stvari rešuje avstrija,švica..bi se samo čudili, kako pri nas NIČ NE DELUJE IN ŠE NAJMANJ DRŽAVA.
mojcd
28. 02. 2024 08.05
+2
Ne razumem kaj nam to prinasa....resno. a se bodo pol tud firme selile, ceste zrihtale, omejeno steviko hoferjev na pokrajino, bo vec parkirosc na pokrajino?????
Moncsa
27. 02. 2024 19.52
+5
Pokrajine ja, namesto občin upravne enote, občine ukinit. Tistih imamo vrh glave dovolj.
Bofur
27. 02. 2024 19.12
+3
Zdravnik, ki dopoldne stavka, popoldne dela pri zasebniku ... In potem se sprašujejo, zakaj odjemalci zdravniških storitev ne podpiramo te perverzne "stavke", ki ni stavka in nikoli ni bila mišljena kot stavka.
Ne boste verjeli
28. 02. 2024 11.05
+1
srecnii
27. 02. 2024 18.53
+3
za tako malo državo bi lahko bile samo ene 5 pokrajin in 5 občin.
vranavrani
27. 02. 2024 17.53
+3
Pokrajine so nujne za decentralizacijo. Centralizacija ubija 99% države. Komunalne dejavnosti se prenesejo iz občin na pokrajine, ker jih same občine ne morejo obvladovati. Vzdrževanje in načrtovanje regionalnih cest se prenese iz države na regije skupaj s prispevki zanje saj država nima pregleda nad reginalno problematiko. Srednje šolstvo se prenese na regije...
Prleški Ivek
27. 02. 2024 17.44
+5
Sem za pokrajine. Na pokrajine je potrebno prenesti čim več nalog, katere so danes centralizirane. Uradnike ministerstev preseliti na pokrajine. Na ministerstvih naj ostane samo priprava zakonov in kordinacije med pokrajinami. Kdo bo proti? Kod že do sedaj administracija v Ljubljani, katera že sedaj brenza na polno.
miabi
27. 02. 2024 17.03
+5
Država je predraga. Ustanavljanje pokrajin bi bilo super in cenejše, samo brez občin.
andraa
27. 02. 2024 16.56
+5
najprej ukiniti občine ki imajo samo župana in bližnje,ter so sami sebi namen. v zakonodaji točno piše koliko najmanj prebivalcev mora imeti občina
iskriv
27. 02. 2024 16.46
+7
Pokrajine bi morale biti že ob osamosvojitvi ustanovljene , kajti le tako se bo lahko zagotovil enakomeren razvoj Slovenije !
tornadotex
27. 02. 2024 16.42
-5
Nove pokraine pomeni novi birokrati, daljše poti in več stroškov...Za tako državico kot smo mi ,je tako kot je več kot dobro...
RK
27. 02. 2024 16.34
+5
Slovenija bi morala dobiti nek kanton, kher bi slovenci imeli moznist ziveti po slovensko. V TEM KANTONU bi se zivelo po slovenski kulturi, slovensk hrana, slovenske pesmi, slovenski kulturni ljudje, kulturne sole, kulturni podjetniki.... kulturni voditelji .....
skotska
27. 02. 2024 19.57
+1
bobiv
27. 02. 2024 16.25
+8
Ni problem, ustanovite pokrajine, ampak ob enem ukinite občine, kajti še več birokratov, ki se bodo mastili na naš račun pa res ne rabimo!
vranavrani
27. 02. 2024 17.58
+0
Ni res. Občine imajo svoj smisel, da zastopajo interes na mikro ravni. Še kakšna več bi lahko bila. Seveda se morajo združiti v pokrajine, da zdruzijo upravljanje dejavnosti kot je komunala, vodoskrba, smeti.. na nivoju pokrajin.
2fast4
27. 02. 2024 16.20
+7
Vse kar delajo je za po srat...
SDS_je_poden
27. 02. 2024 16.14
+11
Na koncu bomo imeli 212 občin in 15 pokrajin, več zaposlenih v občinskih in pokrajinskih strukturah, napredka pa nobenega. Se vedno se bo Slovenija centralizirala v Ljubljani. Ne pozabit, Slovenci smo prvaki v kompliciranju.
vranavrani
27. 02. 2024 18.00
+2
Centralizacija v Ljubljani vodi v propad države.
nikhrast
27. 02. 2024 16.01
-5
Končno nekaj pametnega, 15 pokrajin in Ljubljana je več kot dovolj.
kiropraktik
27. 02. 2024 16.23
+8
vranavrani
27. 02. 2024 18.01
+2
Bolje, da se ukine Ljubljano in ne bo nobene birokracije več...
aijtfia
27. 02. 2024 16.01
+0
Pokrajine bi morale biti nastavljen tako, da bi bilo občinam v interesu se združiti. Ker potem bomo imeli politično kregarijo katera občina spada v kakšno regijo.
konc
27. 02. 2024 16.10
+6
Občine je potrebno v osnovi ukiniti! Drugače bomo imeli cel polom od birokracije. No, v bistvu ga že imamo :D Samo predstavljajte si, pokrajine in še občine zraven. Pa to je umor normalnega človeka, ki se bo moral ukvarjati z vso to pisarniško bando in njihovim birokratskim preseravanjem.
Andree
27. 02. 2024 15.55
+15
Za začetek ukiniti vse občine pod 5000 prebivalcev
bobiv
27. 02. 2024 16.29
+5
Andree, ukinit večino občin, ostanejo naj samo res velike: Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Novo Mesto, Kranj, Nova Gorica in mogoče še Postojna in Ptuj, potem pa imamo občin dovolj!