Slovenija postala prva država, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih

Predlog ustavnega zakona je predložila ustavna komisija DZ, njegovo pripravo pa je začela vlada. Poslanske skupine so v današnji predstavitvi stališč izrazile zadovoljstvo, da so naredili zadnji korak za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Poudarili so tudi pomen nadaljnjih korakov pri uresničevanju te ustavne pravice v praksi. Sicer pa so poslanske skupine izrazile zadovoljstvo, da bo gluhim, naglušnim, gluhoslepim lažje pri uveljavljanju enakih možnosti in pri vključevanju v družbo.

V veliki dvorani DZ so razglasitev ustavnega zakona obeležili s slovesnostjo, nagovori in kulturnim programom. Zbrane so nagovorili predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik ustavne komisije DZ Dejan Židan, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič ter predsednik Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Janko Plesec.

Dan, ki bo ostal zapisan v zgodovino 

Današnja razglasitev ustavnega zakona z vpisom maternih jezikov gluhih in gluhoslepih v ustavo je po ocenah predsednika DZ nedvomno prelomno dejanje in današnji datum bo ostal zapisan v zgodovino. "Pričujoča sprememba najvišjega pravnega akta je dosežek skupnih prizadevanj civilne družbe in vlade kot predlagatelja ter DZ, ki je v končni fazi izglasoval dopolnitev drugega poglavja ustave," je dejal Zorčič. 

Zadovoljen je, da so to storili še pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU in pred praznovanjem 30-letnice samostojne Slovenije. S tem, ko sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji, je po njegovih navedbah postavljen trden temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha na vseh družbenih ravneh, še posebej na področjih razvoja znakovnega jezika, izobraževanja in zaposlovanja. "In tu se vaše in naše delo šele začenja. Spremembi ustave mora namreč slediti še sprememba družbene miselnosti," je ugotavljal.

Cigler Kralj je poudaril, da je vpis znakovnega jezika v ustavo poseben dosežek na področju invalidskega varstva in človekovih pravic. Pomeni velik korak k zagotavljanju enakih možnosti ter lažjemu vključevanju uporabnikov slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v družbo. S tem Slovenija sledi Konvenciji o pravicah invalidov. Je primer dobre prakse, saj je z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko peta država v Evropi, ki ima znakovni jezik priznan kot ustavno kategorijo, in prva država, ki ima v ustavo vpisan jezik gluhoslepih, je spomnil minister.

Po njegovem mnenju je podan temelj za nadaljnji razvoj in standardizacijo, saj sedanja stopnja priznavanja in razvitosti slovenskega znakovnega jezika ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne in na znanju temelječe družbe. Za uporabnike slovenskega znakovnega jezika in uporabnike jezika gluhoslepih je danes resnično zgodovinski dan, je poudaril Cigler Kralj.

Tudi Veršič je poudaril, da je danes zgodovinski dan. Z vpisom znakovnega jezika v ustavo bodo po njegovih navedbah gluhi lahko izboljšali kakovost življenja in bodo enakovredni slišečim. Za gluhe bo v prihodnosti lažje na tudi področju izobraževanja, kar pa pomeni, da bodo dobili lahko dobro službo, je poudaril. Spomnil je, da v šolah doslej niso imeli tolmačev. Sicer pa si bodo, kot napoveduje, v zvezi še prizadevali za izboljšanje položaja gluhih in naglušnih.

Sekretar zveze Matjaž Juhart pa je izpostavil, da je sprememba ustave orodje za uresničevanje tistih zadev, zaradi katerih so pobudo za spremembo ustave sploh dali. Želijo si, da bi razvoj znakovnega jezika financirala država. Prav tako si želijo, da bi se lahko gluhi otroci izobraževali "v svojem jeziku o svojem jeziku".

Slovenija prva država v svetu, ki je v ustavo vključila jezik gluhoslepih

Iz Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN so sporočili, da je vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek, za katerega so si aktivno prizadevali zadnji dve leti. 

Posebne zasluge gredo po njihovih besedah sekretarki Simoni Gerenčer, ki je kot pionirka strokovnega dela z gluhoslepimi in članica Strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora za vpis znakovnega jezika v ustavo leta 2019 skupaj s sočlani podala pobudo, da se ob dopolnitvi Ustave RS s slovenskim znakovnim jezikom v ustavo vključijo tudi znakovna jezika madžarske in italijanske narodne manjšine in jezik gluhoslepih. 

"Sedaj lahko s ponosom povemo, da je Slovenija postala prva država v svetu, ki bo v svojo ustavo vključila jezik gluhoslepih. S to pomembno gesto je gluhoslepota na državni ravni priznana kot samostojna invalidnost in ljudje z gluhoslepoto kot samostojna skupina invalidov z lastno skupnostjo, kulturo, jezikom in organizacijo," so zapisali in izrazili pričakovanje, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.