Po dveh dneh nepretrganih pogajanj v Bruslju so se voditelji le dogovorili o evropski ustavi, ki naj bi omogočila bolj učinkovito delovanje 25-erice. Dogovor o ustavni pogodbi, ki jo bodo morale ratificirati še vse članice, so voditelji označili za zgodovinski dogodek.>em>"Sprejem ustave je mejnik v razvoju evropske integracije," je dejal irski premier Bertie Ahern, ki mu je kot predsedujočemu povezavo uspelo pogajanja pripeljati k srečnemu koncu in si je s tem prislužil stoječe ovacije svojih kolegov.
Vsi smo zmagovalci
Z ustavo EU dobiva jasno opredeljene vrednote in cilje, z njo postaja bolj pregledna in demokratična, hkrati pa njeno delovanje postaja bolj učinkovito, je bil prepričan Ahern. Za kompromis, ki je soglasje omogočil, je bil prepričan, da je prisluhnil vsem. "Danes smo vsi zmagovalci," je dejal predsednik EU in ob tem poudaril, da članice sedaj čaka še ratifikacija ustave.
"Ustava je največji korak naprej, ki ga je EU naredila v zadnjih petih letih, vključno z zgodovinsko širitvijo povezave," pa je prevzeto menil predsednik Evropske komisije Romano Prodi, sicer nekoliko užaloščen, da se rednega vrha pred menjavo predsedstva v svoji aktualni vlogi zaradi izteka mandata udeležuje zadnjič, a tudi vesel, da ob tako posebni priložnosti.
Dokazali, da velika EU lahko deluje
Evropska unija je dokazala, da tudi v sestavi 25 držav lahko in zmore delovati, pa je bil prepričan dosedanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, za katerega je bil tokratni vrh prav tako zadnje redno srečanje voditeljev, ki se ga je udeležil.Sprejeli smo ustavno pogodbo, politično. Zdaj je treba javnosti pojasniti, kaj ustava prinaša, in jo ratificirati," je dodal.
Tudi ostali evropski voditelji niso skrivali zadovoljstva in zgodovinskega pomena sprejema evropske ustave. Po sprejemu besedila dokumenta so nazdravili s šampanjcem. Nemški kancler Gerhard Schröder Nemški kancler Gerhard Schröder je z doseženim zadovoljen. "To je srečen dan. Razširjena EU, ki smo si jo želeli, je z ustavo postala enotnejša in politično laže vodljiva," je bil kratek, pri tem pa se mu je pridružil tudi vodja diplomacije Joschka Fischer. Schröder pa je ob tem vnovič izključil možnost referendumskega potrjevanja dokumenta v Nemčiji.
Britanski premier Tony Blair je v prazničnem razpoloženju poudarjal velik uspeh za svojo državo in Evropo. "Dobili smo natanko to, kar smo hoteli. Nihče, ki je resno prebral to pogodbo, ne more trditi, da utemeljuje federalno superdržavo. Mislim, da je ne. Za to smo si tudi prizadevali, " ni skrival zadovoljstva. To, da so dosegli, kar so želeli, povsem drži - London si je namreč zagotovil pravico veta na področjih davkov, socialne politike ter zunanje in varnostne politike.
Chirac malo manj vzhičen
Očitno nekoliko manj navdušen nad dogovorom je bil francoski predsednik Jacques Chirac, ki mu je besedo "zgodovinski" iz ust izvabil šele eden izmed novinarjev. Pred tem se je namreč Chirac omejil na ugotovitev, da je 18. junij "pomemben dan za Evropo". Z novo pogodbo namreč lahko Evropa deluje bolj učinkovito, prav tako pa lahko bolje zadosti pričakovanjem njenih državljanov, je tudi menil. Na vprašanje, ali bodo Francozi pogodbo potrjevali na referendumu, je skomignil z rameni in dejal: "Odločitev o tem bom sprejel v razumnem času".
Po mnenju španskega premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera se Evropa z ustavo "izogiba nastanku direktorija" in krepi "sposobnost vplivanja" Španije na sprejemanje odločitev v EU, avstrijski kancler Wolfgang Schuessel pa je bil prepričan, da bo dogovor prispeval k oblikovanju boljše Evrope. S tem se je strinjal italijanski premier Silvio Berlusconi, prepričan, da ustava predstavlja "trden temelj v prihodnosti Evrope". Ob tem je izrazil upanje, da "bo Evropa postala tudi pomembna igralka na mednarodnem prizorišču".
Kaj prinaša dogovor o ustavi
Leta 2014 ukinja načelo komisarja na članico. Tega bo ob enakopravni rotaciji imela le dve tretjini članic. To pomeni, da bo posamezna država ostala brez komisarja vsak tretji mandat. Zaradi nasprotovanja manjših držav pa lahko to določilo svet Evropske unije, ki predstavlja vlade članic, še spremeni. Za sprejem odločitve bo v svetu Evropske unije potrebna dvojna večina, kar pomeni, da bo moralo biti ZA najmanj 15 držav, ki hkrati predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva Unije. Na bolj občutljivih področjih, kot sta davčna in zunanja politika, je način odločanja še vedno soglasje. Svet Evropske unije bo dobil stalnega predsednika, Evropska unija pa zunanjega ministra. Evropski parlament bo dobil večjo vlogo pri sprejemanju zakonodaje, vsaka članica bo imela v njem najmanj 6 in največ 96 poslancev, vseh skupaj pa v parlamentu ne bo več kot 750. Evropska unija bo lahko podpisovala mednarodne sporazume, saj bo z ustavo postala pravna osebnost. Možen bo tudi izstop posamezne države iz Unije ali pa le zamrznitev članstva.