
V skoraj dvajsetih letih, ki so minila od sprejetja in razglasitve ustave, se je izkazalo, da je ta dober in trden pravni dokument, ki je prestal test časa, je na slovesnosti ob dnevu ustavnosti dejal nekdanji dekan pravne fakultete Rajko Pirnat. Ob tem je opozoril, da preizkus ne bi bil uspešen brez aktivne vloge ustavnega sodišča, ki je “opravilo pionirsko delo razlage nove ustave v njenih bistvenih določbah in s tem temeljnim načelom ter pravilom dalo življenjsko moč”.
Ustava sicer še vedno ni popolno besedilo, še priznava Pirnat, ki je prepričan, da bi bilo med prvimi treba spremeniti prav njene določbe o ustavnem sodišču in mu omogočiti izbiro primerov in s tem bolj poglobljeno obravnavo pomembnih zadev. Treba se je seveda zavedati pomena trdnosti in stabilnosti ustave in se upreti obsežnim in hitrim spremembam, je opozoril ob tem.
Slavnostni govornik se je nato dotaknil stanja prava in pravne kulture v državi, ki je precej nezadovoljivo. Razlog za to so po njegovem splošna gospodarska in politična kriza in kriza vrednost, pa tudi sistem, v katerem je bilo nekaterim omogočeno bogateti na račun drugih. Priznal je, da se pravne institucije na to stanje niso ustrezno odzvale; postopki niso dovolj učinkoviti, zato politične in poslovne afere velikokrat ne dobijo ustreznega sodnega epiloga. To daje javnosti občutek, da pred zakonom nismo vsi enaki in resno ogroža zaupanje ljudi v pravo. Povečanje učinkovitosti različnih pravnih postopkov mora zato biti ena prvih nalog pravnikov za postopno povrnitev zaupanja ljudi v pravo, pri čemer pa se zato ne smejo zmanjšati standardi varstva pravic v postopku, še meni Pirnat.
Predvsem sodstvo samo je tisto, ki mora s svojo podobo in ugledom ter odločitvami in vsemi drugimi ravnanji zagotavljati avtoriteto sodstva in sodnikov ter tudi navzven izkazovati ustavno zagotovljeno neodvisnost, je opozoril Pirnat.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.