Slovenija

Ustavite se. Vlak se ne more

Ljubljana, 11. 02. 2011 16.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V zadnjih 16 letih je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo 147 oseb ali v povprečju devet na leto. Nesreče se največkrat zgodijo zaradi neupoštevanja prometnih pravil in predrznosti udeležencev v cestnem prometu.

Plakat 'Ustavi se'
Plakat 'Ustavi se' FOTO: Javna agencija RS za varnost prometa

V okviru nadaljevanja aktivnosti za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo iz Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa so v prostorih Javne agencije RS za varnost prometa predstavili koncept in akcijski načrt preventivne akcije za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, katere slogan se glasi ''Ustavite se. Vlak se ne more.''

Strokovni sodelavec AVP Robert Strah je predstavil akcijski načrt in izpostavil problematiko varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo: ''Problematika varnosti cestnega prometa na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo in predrznostjo udeležencev v cestnem prometu. Posledica so prepogoste prometne nesreče oz. izredni dogodki na nivojskih prehodih. S preventivno akcijo in programom aktivnosti za povečanje varnosti na nivojskih prehodih želimo z natančno določenimi ukrepi vplivati na večjo varnost udeležencev na nivojskih ter posredno zmanjšati število izrednih dogodkov oz. prometnih nesreč na nivojskih prehodih. Pri tem se je potrebno zavedati, da je dosledno upoštevanje prometne signalizacije ključen in najučinkovitejši varnostni ukrep vsakega posameznika pri prečkanju nivojskih prehodov ceste čez železniško progo.''

Preventivna akcija bo potekala od 14. do 28. februarja, terensko delo pa bo v teku do konca meseca maja.

Zvezdana Dolenec, predstavnica PE za vzdrževanje infrastrukture pri Slovenskih železnicah, je predstavila stanje na področju nivojskih prehodov. Posebej je izpostavila rizične nivojske prehode, kjer je največ izrednih dogodkov s smrtnim izidom, hudimi poškodbami in materialno škodo. Ti nivojski prehodi so predvsem na železniških progah Domžale–Jarše–Kamnik, Rače–Hoče–Maribor Tezno, Šoštanj–Velenje, Ljutomer–Beltinci, Ljubljana–Brezovica–Preserje, Novo mesto–Mirna Peč–Ivančna Gorica, Novo mesto–Straža. Poleg tega je omenila pereč problem lomljenja zapornic na nivojskih prehodih, ki je tudi posledica predrznosti, objestnosti in nizke kulture voznikov. Tovrsten strošek ni zanemarljiv, saj tovrstni stroški za posamezno zapornico nanesejo tudi do 10.000 evrov.

Preventivna akcija bo trajala od 14. do 28. februarja.
Preventivna akcija bo trajala od 14. do 28. februarja. FOTO: Javna agencija RS za varnost prometa

Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije, je opozoril na dejstvo, da ima vlak ali drugo tirno vozilo, ki se premika po tirih, na nivojskem prehodu prednost pred vsemi udeleženci cestnega prometa. Poleg tega je poudaril problematiko prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov na nivojskih prehodih: ''V zadnjih 16 letih je na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo 147 oseb ali v povprečju devet na leto. V letu 2010 se je kljub zmanjšanju števila prometnih nesreč oz. izrednih dogodkov na nivojskih prehodih število umrlih povečalo. Spet se je izkazalo, kako velika je možnost smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, v katerih sta udeležena tirno in cestno vozilo.''

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

henrikosmi
12. 02. 2011 18.09
-1
slovejnc se teško ustavi pred andrejas krojcom. na splošn ne mara rudeče luči od semafor. slovejncu je u dušo usajeno da se ne ustaula. slovejnc je automoto car. ukinte željeznico ki pouzroča izhubo. želejznca dela žrtve zato dajmo popipat tire in asfaltirat da dobimo preprotreebne ceste. živeo janez janša!!
Igor__Zmaj
12. 02. 2011 15.47
Pri vseh dobro plačanih birokratih, ki jih imamo, bi lahko na vsak nezavarovan prehod postavli po enga. Ampak se bojim da bi namesto varovanja vsak vodil statistiko svojega prehoda. Mimogrede, kdo jim je pa logotip delov, in kolk nas je to koštalo bi blo tud zanimivo vedet, ker tazga skrpucala tud v enciklopedijah ne najdeš.
Darko32
12. 02. 2011 14.46
če je vlak težak 1200 ton in vidi nekoga, ki je zapeljal preko proge pred vlakom ne da bi preveril ali je vlak v bližini ali pa po možnosti ignorira svetlobne oznake je nesreča neizbežna. To lahko počenja 10 let in enkrat se takšnim zalomi in se zgodi najhujše. ZAto ne bodimo lahkomiselni in preverimo ali so res krivi za vse nesreče posamezniki. Vzdrževanje določenih prehodov je obupno. JAz menim, da bi morali od linije cestišča še narediti dodatni široki pas za 1,5 metrov na prehodu, preko proge če bi se slučajno zgodilo, da se nekdo mora umikati drugemu večjemo vozilu, ne da bi zmanjšal hitrost. Tako bi namesto 3,5 metra širokega pasu naredili 5,00 metra široki pas in za dvopasovno prečkanje pa 10 metrov prostora. Z tem bi preprečili mnogokatero nesrečo, ki je največkrat posledica padca acvtomobila ali vozila med tire. Žal tukaj voznik vlaka ne more pomagati nič.
Ramzess
12. 02. 2011 12.39
Tale članek bi se dalo raztegniti, namesto, da se na osnovi enega manipulira cel spekter prehodov. Pa z nivojskimi prehodi ne zavajajte, to je za naše pojme prehod, kjer ni 'fizičnega', direktnega križanja železnice in ceste, ker gresta vsak na svojem nivoju, ... nesreče potemtakem ne more biti, logično. Nesreče, če lahko tako rečemo, se dogajajo na eno- ali istonivojskih prehodih s konkretnim ali direktnim križanjem. Pri želežniškem prometu je glavna in prva huda napaka, da so sploh uvedli ... nevem kateremu pametnjakoviču je to padlo na pamet, ... križanje železnice z drugimi prometnimi površinami, ... zlasti po zatonu parnih vlakov bi morali absolutno in kompletno prepovedati križanja na istem nivoju.
bum-headshot
12. 02. 2011 12.04
Naj povedo, v %, koliko nesreč se je zgodilo na prehodih z zapornicami. Najbolj me moti tudi to, ker včasih zaprejo zapornice, vlaka od nikjer, pride po šele 10min čakanja, ali pa se zapornice zaprejo, ko se vlak ustavi na postajališču, ki se nahaja par metrov stran od prehoda.
a1b2c3d4e5f6
11. 02. 2011 21.18
147 ljudi je umrlo samo na nivojskih prehodih. Takih, ki prečkajo progo drugje oz. delajo samomore jih na leto umre (skupaj s tistimi na nivojskih prehodih) približno 30, če sem si prav zapomnil. Ne rečem; v nekaj malega procenta dejansko ni kriv tisti, ki je šel čez prehod, saj so lahko prehodi nepregledni, zaraščeni (kar bi morale poskrbeti ustrezne službe, pa to niso železnice) itd.. Nekaj zelo zelo malega nesreč lahko zakrivi pokvarjena tehnika, ampak mislim, da takega primera v Sloveniji že zelo dolgo ni bilo. Velika večina nesreč pa nastane zaradi lastne neumnosti ljudi. Sam sem se kar nekaj prevozil z vlakom in dostikrat je šlo le za las! Videl sem vse živo, od mamic z vozički, mularije, starih mam in atejev, kolesarjev, celo avtomobilov in traktorjev, kako vijugajo mimo zapornic, ko so te že davno spuščene. Letanje čez progo vsepovsod ali celo sprehajanje po njej pa je tako ali tako del (ne)kulture v Sloveniji. Da pa vidiš, da bi kdo dejansko ustavil pred Andrejevim križem ter se prepričal če nič ne prihaja z nobene strani pa je že skoraj tako kot če bi se Marija prikazala. Dejstvo je, da potrebuje vlak za ustavitev iz 100km/h vsaj 300m (potniški) ali pa tudi več kot kilometer (težki tovorni), pa še cel kup pogojev je tu, tako da je to bolj približno povedano. Na železniški progi se nima kaj iskat, niti pod razno ne! Naj povem še to, da vsak povožen človek pusti trajne psihične posledice na strojevodji, čeprav ta ni nič kriv in travme, ki jih doživlja so lahko zelo hude in trajajo vse življenje.
Grega77
11. 02. 2011 20.38
Popolnoma se strinjam, da smo krivi sami čeprav je samo andrejev križ se je treba prepričati ,če pa je vidnost majhna pa ustaviti. Res včasih je nezbranost in premalo previdnosti toda velikokrat žal tudi objesnost seveda pa je teško svojcem vendar si je treba priznati!!!
vlak
11. 02. 2011 19.20
Res je ustavi se vlak se ne more.Ko pride,do take nesreče trpijo njihovi najbljižnji.Včasih je majhna napaka usodna in človek nikoli ne ve kdaj lahko tudi nas doleti in mislim,da nam tega ne bo treba probati na svoji koži.
85391
11. 02. 2011 18.25
al pa če bodo samomore še vedno delal kljub tej akciji mogoče?
Tic Pavlin
11. 02. 2011 17.42
Hmm... 9/leto, leta 2009 je za posledicami raznih nesrec umrlo 1.140 Slovencev(si-stat). 9 od 1140 je 0,7%, ce smo ze pri statistiki. Je to res tako perec problem?