Člani komisije naj bi opravili razpravo o osnutkih ustavnih zakonov in predvidoma tudi sprejeli stališča k tem osnutkom. Pričakovati je, da bo pri tem največ pozornosti deležen predlog za črtanje 143. člena ustave, ki govori o možnosti povezovanja občin v širše samoupravne lokalne skupnosti.
Ustavna komisija je namreč oktobra lani s tesno večino podprla predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem (LDS) za črtanje omenjenega ustavnega člena, zatem pa na začetku maja zavrnila vladni predlog za začetek postopka za spremembo 121., 140. in 143. člena ustave, ki je med drugim predvideval uvedbo pokrajin. Po prepričanju stroke naj bi bil slednji sicer boljši, saj bi bila z njim regionalizacija Slovenije z ustanovitvijo pokrajin ustavno obvezna, medtem ko "Lavrinčev" zgolj omogoča nastanek pokrajin, ne pomeni pa tudi ustavne obveznosti za njihovo uvedbo. Četudi so si bili člani komisije ves čas enotni, da je regionalizacija nujna, pa so se razdelili v dva tabora pri vprašanju, na kakšen način se lotiti ustanavljanja pokrajin oziroma decentralizacije države. Večji del opozicije (SDS, NSi in SMS), ki se mu je pridružila tudi koalicijska SLS (v ljudski stranki se namreč zavzemajo za ustanovitev pokrajin "od spodaj navzgor"), je tako nasprotoval vladnemu predlogu, ki je pri glasovanju na ustavni komisiji "padel".
V največji koalicijski stranki LDS so se zato lotili iskanja kompromisne rešitve, s katero bi zagotovili uvedbo pokrajin. Prepričani so namreč, da lahko državni zbor preglasuje oz. spremeni negativno odločitev ustavne komisije in podpre predlog ustavnega zakona o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave. S slednjim naj bi v ustavi med drugim opredelili, da bo območja pokrajin, njihove sedeže in imena določil zakon, ki ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Država bi na pokrajine oz. širše samoupravne lokalne skupnosti lahko z zakonom prenesla opravljanje posameznih nalog, vendar bi jim morala za to zagotoviti tudi sredstva. Vendar pa državni zbor o takšnem predlogu ustavnih sprememb po vsej verjetnosti ne bo glasoval pred jesenjo, poleg tega pa potrebne dvotretjinske večine (oz. najmanj 60 poslanskih glasov) zagotovo ne bo lahko doseči.
