Vzrok za zavrnitev večine predlogov, ki bi bili sicer, sodeč po današnji razpravi, lahko deležni potrebne dvotretjinske podpore, pa naj bi po prepričanju nekaterih poslancev tičal tudi v neustreznem vodenju sej ustavne komisije. Če bi ta imela na klopi ustrezna usmerjevalna stališča, bi namreč tako opozicija kot koalicijska SLS po napovedih v nekaterih primerih glasovali drugače. Komisija je nato prešla na naslednji sklop predlaganih ustavnih sprememb, ki se nanašajo na področje lokalne samouprave, sejo pa po polemični razpravi, v kateri so bile izpostavljeni tudi dvomi o smiselnosti nadaljnjega dela na tak način, prekinila.
Čeprav je bilo iz razprave mogoče razbrati, da bi bila potrebna dvotretjinska večina članov komisije lahko naklonjena spremembam ustavne ureditve na področju ustavnega referenduma, pa ni bilo jasno, v katero smer naj bi spremembe šle, saj poslanci za odločanje niso imeli pripravljenih nobenih vsebinskih usmeritev oziroma stališč. Enako se je zgodilo tudi pri vladnem predlogu za spremembe 112. (imenovanje in razreševanje ministrov), 114. (opredelitev pristojnosti vlade in ministrstev) in 118. člena ustave (interpelacija in nezaupnica vladi); tudi v te ustavne člene državni zbor očitno v tem mandatu ne bo posegal.
Tak način dela je zlasti zmotil poslanca LDS Jožefa Školča, ki je predsednika komisije in DZ Boruta Pahorja (ZLSD) opozoril, da bodo na ta način kljub morebitnim drugačnim namenom "padali" vsi predlogi. Pogoji za odločanje o začetku postopka za spremembo posameznih členov ustave po njegovem prepričanju na ta način niso izpolnjeni. Predlagal je, naj komisija odločanje preloži, dokler ne bodo pripravljena tudi stališča, ki bi nakazala smer možnih rešitev. Pahor je poslancu pojasnil, da bi prekoračil svoja pooblastila, če predloga ne bi dal na glasovanje. Sicer pa se strinja, da bi bilo pred odločanjem smiselno imeti na klopi stališča.
Pri tem velja omeniti, da so v razpravi o predlogu za začetek postopka za spremembo 170. člena ustave predstavniki večine poslanskih skupin ocenili, da bi bilo v ta člen treba poseči zaradi neustrezne veljavne ureditve. Predlog pa ni bil sprejet, saj je proti poleg opozicijskih SDS, NSi in SMS glasoval tudi poslanec SLS Franci Rokavec, vodja poslanske skupine te vladne stranke Janez Podobnik pa se je vzdržal. Kot je pojasnil kasneje, s kolegom obžalujeta, da niso bili izpolnjeni pogoji, v okviru katerih bi lahko glasovala za. Po njegovem so namreč glede ureditve ustavnega referenduma, predvsem gre za kvorum in možnost predlagateljstva s strani 30 poslancev, odprta še številna vsebinska vprašanja, ki bi jih morala ustavna komisija pred odločanjem razrešiti.
Pomisleki o smiselnosti nadaljnjega dela
Tudi France Cukjati (SDS) je opozoril, da se je težko odločati o začetku postopka za spremembo tako 170. kot tudi drugih ustavnih členov, če ni jasno, v katero smer se bodo ti spreminjali. Še posebej bi bilo primerno dobiti stališča glede dveh predlogov (vladnega in predloga skupine poslancev s prvopodpisanim Andrejem Vizjakom, SDS) za spremembe ustavnih členov, ki se nanašajo na delovanje vlade, je dejal Cukjati.
Da bi bilo smiselno pred odločanjem imeti na mizi ta stališča, je sicer menil tudi Tone Anderlič (LDS), ki pa je opozoril na mnenje strokovne skupine, da bi zaradi zahtevnosti tematike ustavna komisija in s tem tudi strokovnjaki naenkrat preučevali največ dva sklopa predlaganih ustavnih sprememb - poleg referendumske ureditve morda še ureditev področja lokalne samouprave. Glede na tako stališče strokovne skupine je jasno, da tudi čez 14 dni ali čez en mesec ustavna komisija na klopi npr. pri vprašanju ustavne ureditve imenovanja in delovanja vlade ne bo imela nič več kot ima danes, je opozoril Anderlič. O ustavnih spremembah teče razprava že skoraj dve leti, ustavna komisija je šla po začrtani poti, zdaj je čas, ko je treba o predlogih odločati, je menil Anderlič, ki ga je predlog strokovne skupine, da bi se do konca tega parlamentarnega mandata lotili še največ dveh sklopov ustavnih sprememb, presenetil.
Po zavrnitvi vladnih predlogov je Davorin Terčon (LDS) spomnil na svojo napoved ob spremembi t.i. evropskega ustavnega člena, da bo to zadnja sprememba ustave v tem mandatu. Očitno za nadaljevanje spreminjanja ustave ni politične volje, kar po njegovem dokazuje tako napoved opozicijske koalicije Slovenija, da bo pri delu DZ sodelovala selektivno do uresničitve znanih šestih zadev, ki so "nerealne in jih ni mogoče uresničiti", kot tudi dejstvo, da SLS danes ni glasovala tako, kot se je dogovorila koalicija. V tem mandatu razpravam torej ne bomo prišli do konca, še naprej bomo zgolj trošili čas in denar, dosegli pa ne bomo ničesar, je dejal Terčon. Zato je predlagal, naj se komisija osredotoči na vprašanje, kako priti zadevi do konca oziroma naj glasuje o predlogih.
Sicer pa je ustavna komisija pri zavrnitvi vladnega predloga za začetek postopka za spremembo 97. in 99. člena ustave sledila mnenju strokovne skupine oziroma svoji februarski odločitvi. Vlada je namreč predlagala, da državni svet ne bi več imel pravice zahtevati referenduma, vendar pa komisija v stališčih k predlogu za začetek postopka za spremembo 90. člena ustave v pristojnosti državnega sveta ni posegala.
V predlogu za spremembo 170. člena, ki govori o potrditvi ustave na referendumu, je vlada poleg črtanja kvoruma predlagala, da ustavnega referenduma ne bi več mogla zahtevati skupina 30 poslancev. Sicer pa je v razpravi o tem predlogu ustavni strokovnjak Igor Kaučič opozoril, da je referendum zaključena celota, zato bi bilo normalno, da bi ustavna komisija najprej odločila o referendumskem modelu. Vsaj tako je pričakovala strokovna skupina. Ustavna komisija pa se je odločila za nenavadno pot: da s sprejemanjem posameznih elementov določa referendumski model, je pred odločitvijo komisije, da DZ v tem mandatu (najverjetneje) ne bo posegal v ta ustavni člen, še opozoril ustavni strokovnjak.
