O spremembah naj bi DZ odločal na julijskem zasedanju. Oblikovali so predlog za spremembo 14. člena ustave, s katerim naj bi izrecno opredelili enakost človekovih pravic ne glede na invalidnost, s spremembo 43.člena naj bi določili enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah, z dopolnitvijo 50. člena pa naj bi zapisali, da imajo državljani pravico do pokojnine.
Opoldne se je na že 17. seji sestala ustavna komisija, ki se je dogovorila o svojem prihodnjem delu do konca mandata. Predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je tudi vodja ustavne komisije, je članom komisije predlagal, da bi se na današnji seji dogovorili o nadaljnjem delu glede drugih predlogov za ustavne spremembe, ki pa med političnimi strankami nimajo najširše podpore. Gre za vsebinske sklope sodstvo, lokalna samouprava in zakonodajni referendum.
Člani ustavne komisije so v nadaljevanju seje oblikovali predlog za spremembo 14. člena ustave, s katerim naj bi v ustavi izrecno opredelili enakost človekovih pravic ne glede na invalidnost, s spremembo 43. člena ustave naj bi v ustavi določili enakopravnost moških in žensk pri kandidiranju na volitvah, z dopolnitvijo 50. člena ustave pa naj bi v ustavi zapisali, da imajo državljani pravico do pokojnine.
V 43. členu ustave naj bi dodali nov četrti odstavek, ki naj bi se glasil: "zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti". Predlagano spremembo ustave so predlagatelji - skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Pahorjem - utemeljili s sedanjo "močno podreprezentiranostjo polovice slovenskega prebivalstva v voljenih predstavniških telesih, kar predstavlja posebno obliko diskriminacije". Kljub temu, da ženske predstavljajo v Sloveniji več kot polovico prebivalstva (51,13 odstotka), je njihova udeležba pri upravljanju javnih zadev v zadnjih desetih letih znašala le borih 11 do 14 odstotkov. Zato bi s predlagano spremembo ustave državni zbor zavezali, da sprejme zakon o ukrepih za spodbujanje enakih možnosti obeh spolov.
Prvi odstavek 50. člena ustave pa bi se na podlagi sprememb na novo glasil, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Kljub temu, da skoraj ni dvomov, da državni zbor omenjeno spremembo ne bi potrdil, pa so v strokovni javnosti o njeni smiselnosti različna mnenja. Tako je član strokovne skupine pri ustavni komisiji Ivan Kristan med drugim vnovič opozoril na dilemo, ali takšna sprememba dejansko pomeni uveljavitev zamisli predlagateljev glede zagotovitve pravice do pokojnine na osnovi vplačanih prispevkov (zaslužena pokojnina) ali pa pomeni zagotovitev t.i. državne pokojnine ne glede na vplačane prispevke za pokojninsko zavarovanje. Te nejasnosti bi po Kristanovem mnenju morali razčistiti, in sicer če bi bilo iz besedila razvidno, da v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja pripada zavarovancem pravica do pokojnine na podlagi vplačanih prispevkov. Snovalci predloga pa po drugi strani menijo, da nejasnosti ni.
S spremembo 14. člena ustave pa bi dejansko v člen, ki opredeljuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so zagotovljene vsakomur ne glede na katerokoli osebno okoliščino, hkrati pa je vsakomur zagotovljena tudi enakost pred zakonom, izrecno omenili tudi invalidnost. S takšno omembo invalidnosti naj bi v ustavi opredelili enakost človekovih pravic ne glede na invalidnost. Tudi glede te spremembe so nekateri pravni strokovnjaki menili, da ni potrebna, saj je to področje v ustavi že zadosti urejeno. Tako ustava že določa ustavno podlago za določanje posebnih pravic invalidov (52. člen).
