Ustavna komisija DZ je soglasno podprla delovni osnutek predloga ustavnega zakona o spremembah referendumske ureditve.
Zakonodajni referendum bi po novem lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev. Na referendumu ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Isto velja za zakone o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, za zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb in zakone, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oz. drugo neustavnost. Po novem državni zbor tudi ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.
Delovni osnutek predloga, ki ga je pripravila strokovna skupina, je prinesel tudi model zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj četrtino vseh volivcev. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je predlagal, da se omenjeni prag zniža na petino vseh volivcev. To je naletelo na podporo ostalih poslanskih skupin, komisija pa je tudi ta predlog soglasno podprla.
Končno odločitev o referendumski zakonodaji morajo sprejeti poslanci na seji državnega zbora.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.