V Slovenski ustavi, v njenem 41. členu, je izrecno zapisano, da je "izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno. Nihče pa se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja."
In prav zato se Matevž Krivic sprašuje, zakaj je vprašanje o veroizpovedi - ki je očitno popolnoma intimna zadeva - sploh del popisa prebivalstva.
"Popolnoma nesmiselno je, da država, kot organizator popisa, reče ljudem, da ker nam ustava prepoveduje, da bi vas spraševali v kaj verujete ali ne verujete, vam ni treba na vprašanje odgovoriti, vprašali pa vas bomo vseeno," meni Krivic.
Na statističnem uradu zagotavljajo, da se prebivalcem o tej zadevi ne bo potrebno opredeliti - na to vprašanje bodo odgovorili le, če bodo želeli. Tomaž Banovec, direktor Statističnega urada je zagotovil, da obstajajo organizacijski protokoli in kazenske sankcije proti popisovalcem, če bi le-ti neprimerno vplivali na odgovore. Upoštevajo pa tudi zakon o varstvu osebnih podatkov, ki ima tudi kazenske določbe.
Vsebino Popisa prebivalstva, ki ga moderne države izvajajo približno vsakih deset let - v Sloveniji smo ga nazadnje imeli leta 1991 - je določil državni zbor. In že takrat so se v parlamentu najbolj sporekli ravno ob vprašanju, ali naj vprašanje o veroizpovedi ostane ali ne. Za so bili na desnici ter delno v LDS. Ustavno sodišče, ki je na javni obravnavi temeljito izprašalo tako zagovornike kot pritožnike, bo o pritožbi odločalo na eni prihodnjih sej.
Intervju z direktorjem Statističnega urada Slovenije
Državni zbor razpravlja o večih spremembah ustave
Državni zbor je konec tega tedna formalno opravil prvo javno razpravo o spremembah ustave. Čeprav je bila večina govornikov iz civilne družbe, je bilo iz redkih nastopov politikov mogoče opaziti velika razhajanja. Kaže, da bo dobil potrebno dvotretjinsko podporo samo ti. Evropski člen.
Največ razlik je pri ti. kanclerskem sitemu, po katerem si mandatar sam oblikuje in imenuje ministrsko ekipo. Janez Podobnik meni, da kanclerski sistem ni primeren za Slovenijo. Tone Peršak to utemeljuje tako, da bi imel slovenski premier, v primeru, da bi dobil enaka pooblastila, kot jih dobi nemški kancler, imel neprimerno večjo moč.
Druga sporna točka je, kdo bo imenoval sodnike v trajni mandat. Parlament ali sodni svet? Aleš Zalar, predsednik okrožnega sodišča, meni, da je naivno pričakovati, da bodo poslanci pozabili na strankarske interese ko bo treba voliti sodnike.
Tretja dilema je, kako dolgo naj traja predsedniški mandat. Poslanec SNS, Sašo Peče meni, da, če ljudstvo želi izvoliti za predsednika istega človeka tudi trikrat ali štirikrat zapored, jim to mora biti omogočeno. Po besedah Pečeta, ljudje v državi morajo imeti moč.
Ena glavnih dilem je omejevanje referenduma. Poslanec Lojze Peterle meni, da demokratična država nikakor ne sme omejevati pravice do referenduma, ki je tudi pripeljal do samostojne Slovenije.
Potrebno dvotretjinsko večino imajo za zdaj, po prvih ocenah, samo spremembe povezane z Evropsko unijo.
