Tako je napovedal predsednik DZ in ustavne komisije Borut Pahor, saj morajo biti ustavne spremembe sprejete do petka, da bi lahko veljale tudi za izvedbo že razpisanih referendumov o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, ki bosta 23. marca. Novi 3.a členu ustave, ki bo imel štiri odstavke, med drugim zapisano, da vlada v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odločitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, sproti obvešča državni zbor o predlogih takih aktov in odločitev ter o svoji dejavnosti. Državni zbor lahko o tem sprejema stališča, vlada pa jih upošteva pri svojem delovanju. Razmerja med državnim zborom in vlado pa bo podrobneje urejal zakon, ki ga bo državni zbor sprejel z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. S podporo takšnemu besedilu, ki je nekakšna "kombinacija" predloga strokovne skupine ter poslancev Alojza Peterleta (NSi) in Romana Jakiča (LDS), je ustavna komisija razrešila dilemo, kako zavezati vlado, da bi pri sprejemanju odločitev v mednarodnih organizacijah spoštovala stališča državnega zbora.
Določb o izstopu niso podprli
V predlogu ustavnega zakona ne bo določbe o določitvi postopka izstopa iz mednarodne organizacije ali obrambne zveze, saj je ustavna komisija takšen predlog socialdemokratov sinoči zavrnila.Člani ustavne komisije so po polemični razpravi z 11 glasovi proti 9 zavrnili predlog Franceta Cukjatija (SDS), da bi v ustavi predvideli tudi postopek morebitnega izstopa Slovenije iz mednarodnih organizacij ali obrambnih zvez. Da bi določbo o izstopu zapisali v ustavo, je ustavni komisiji odsvetovala tudi strokovna skupina, z izjemo nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. Slednji je namreč kot strokovni argument za uvrstitev določbe o izstopu v ustavo zagovarjal "motiv pravne gotovosti".
Član strokovne skupine Bojko Bučar je med drugim poudaril, da lahko država iz mednarodne organizacije kadarkoli izstopi v skladu s pravili mednarodnega prava. V ustavo pisati določbe o izstopu obenem, ko se država pripravlja na vstop, bi lahko vrglo čudno luč na namene in obveze Slovenije. "Če ta določba v ustavi ne bo zapisana, to seveda nikakor ne pomeni, da se je Slovenija odpovedala pravici do morebitnega izstopa", je poudaril Bučar. Nobena država članic EU, pa tudi nobena pristopna pogodba ne vsebuje določbe o izstopu. Poleg tega pa je trajna pravica do samoodločbe v slovenski ustavi zapisana že v njenem uvodnem delu.
