Ustavni sodniki odločili, da mora DZ Janši vrniti mandat

Zakon o poslancih je v neskladju z ustavo, državni zbor pa mora neskladje odpraviti v enem letu, je ugotovilo ustavno sodišče. Odpravilo je tudi sklep o prenehanju poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši, je razvidno iz današnje odločitve ustavnih sodnikov.

Ustavno sodišče je presojo ustavnosti omenjenega zakona začelo v postopku odločanja o pritožbi, ki jo je na oktobrski sklep državnega zbora, da mu preneha poslanski mandat, vložil Janša.

Zakon o poslancih ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva

Pri presoji zakona so ustavni sodniki ugotovili, da poslancu, ki mu je prenehal mandat, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva zoper sklep DZ oziroma mu takšno pravico celo odvzema. Zato so ustavni sodniki z odločbo ugotovili, da na tem področju obstaja pravna praznina, ki jo mora DZ odpraviti v enem letu.

Po mnenju ustavnih sodnikov tožba, ki bi jo lahko na upravno sodišče na sklep DZ vložil poslanec, ne zagotavlja učinkovitega varstva, ker gre za dvostopenjski postopek. Pri tem po ugotovitvah sodnikov seznam pooblastil, ki jih ima upravno sodišče, tudi ne vsebuje izrecnega pooblastila za ponovno vzpostavitev poslanskega mandata.

"Prav tako v zakonu o upravnem sporu ni zahteve po vodenju upravnega spora polne jurisdikcije, pa tudi ne določb, ki bi se uporabljale v postopkih, kjer zahteva narava spora hitro odločanje (npr. krajši procesni roki). Na koncu je odločitve sodišč mogoče izpodbijati še pred ustavnim sodiščem v postopku z ustavno pritožbo, ki prav tako ni prilagojena posebni naravi sporov o prenehanju poslanskega mandata," ugotavljajo ustavni sodniki.

Spore o predčasnem prenehanju poslanskega mandata je treba po ugotovitvah sodnikov reševati posebej hitro zato, da se "v največji mogoči meri omeji negotovost glede pravice do izvrševanja mandata". Ob tem dodajajo, da je časovni element pri tem tako pomemben, "da je treba sodno varstvo v tovrstnih sporih, ki nastanejo znotraj DZ ..., zaupati najvišjemu sodišču v državi ali celo ustavnemu sodišču".

Po mnenju sodnikov mora zakon "urediti kratke procesne roke in določiti, da je v takem postopku mogoče sprejeti začasne ukrepe oziroma da ima sprožitev sodnega varstva suspenzivni učinek".

Zakonodajalec lahko po navedbah ustavnih sodnikov pravno praznino uredi tudi v kakšnem drugem zakonu in ne nujno v zakonu o poslancih. Pri tem mora upoštevati tudi, "da sodnega varstva ni mogoče zagotoviti z ustavno pritožbo". "Ustavna pritožba je namreč subsidiarno pravno sredstvo, saj je praviloma dopustna šele, ko so zoper odločitve sodišč izčrpana vsa pravna sredstva," navajajo ustavni sodniki.

Glede Janševe pritožbe pa je ustavno sodišče ugotovilo, da je DZ z ugotovitvijo, da mu je prenehal mandat, nedopustno posegel v Janševo pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata.

Po ugotovitvah sodnikov se namreč 9. člen zakona o poslancih, ki določa, kdaj poslancu preneha mandat in ga je kot argument uporabil DZ, "ne more nanašati tudi na primere, ko je razlog za prenehanje mandata obstajal že v postopku potrjevanja kandidatur".

Ustavno sodišče ob tem ugotavlja, da ustava dopušča možnost, da zakon določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca. "Ker je zakonodajalec opustil ureditev vprašanja neizvoljivosti, ne more zakonske določbe, ki sicer nesporno ureja predčasno prenehanje poslanskega mandata iz razlogov, ki so nastali šele med izvrševanjem mandata, z razlago pomensko raztegniti tako, da dopušča poseg v volilno pravico tudi iz razlogov, ki so nastali že v postopku kandidiranja," so zapisali.

Celotno odločitev Ustavnega sodišča RS si lahko preberete tudi v priloženem dokumentu.

Kup zapletov zaradi poslanskega mandata

Predsednik SDS je bil na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj časa opravljal tako rekoč iz zapora, saj je moral nekaj tednov pred volitvami zaradi pozneje razveljavljene obsodilne sodbe v zadevi Patria na prestajanje kazni na Dob.

DZ je nato oktobra lani zavrnil predlog, da bi Janša ostal poslanec, zato je prvak SDS ostal brez mandata. Pritožil se je na ustavno sodišče, to pa se je odločilo, da bo obenem preučilo tudi ustavnost zakona o poslancih. Novembra lani je do končne odločitve zadržalo sklep o prenehanju Janševega poslanskega mandata in ta se je do končne odločitve lahko vrnil v poslanske klopi. Z najnovejšo, končno odločitvijo pa so ustavni sodniki Janši po njegovih navedbah mandat zdaj vrnili dokončno.