Neodločni Pahor: bo v DZ poslal dva kandidata za ustavnega sodnika?

Na posvetovanjih pri predsedniku republike Borutu Pahorju sredi maja se je največ podpore izkazalo kandidaturam Andraža Terška in Barbare Zobec. Slednjo podpirajo predvsem v največji vladni stranki SDS, sprejemljiva naj bi bila tudi za NSi. Medtem so druge stranke izpostavile Terška.

Predlog kandidature naj bi Pahor v DZ poslal v času, ki bo omogočal izvolitev sodnika ustavnega sodišča na junijskem zasedanju parlamenta.

Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča, ki so ga v uradu predsednika republike objavili 14. februarja, je prispelo sedem kandidatur - Barbare Zobec, Andraža Terška, Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana in Janeza Pogorelca.

Pahor opozarja na potrebno spoštovanje v politiki in upa na umiritev strasti

Pri Pahorju je bil sicer danes predsednik DZ Igor Zorčič. Razpravljala sta o uveljavitvi odločbe ustavnega sodišča glede sprememb in dopolnitev volilne zakonodaje. 

Na posvetu pa sta se dotaknila tudi burnega političnega dogajanja. Pahor opozarja, da bo po epidemiji politika v težkem položaju, ki bo zahteval spoštovanje in razumevanje. Tako upa na potrebno umiritev strasti. Zorčič meni, da bo trenj manj, ko se bo politični prostor konsolidiral.

"Posledice epidemije bodo zelo resne za gospodarstvo in socialno življenje. Poglobile bodo stiske ljudi, kljub temu, da je vlada relativno hitro in zelo primerno ukrepala. To bo čas, ko bo v politiki težko, čas, ki bo zahteval sodelovanje med vlado in opozicijo, medsebojno spoštovanje in razumevanje," je Pahor dejal v izjavi novinarjem po pogovoru z Zorčičem.

Dodal je, da to v zadnjem času pogreša, vidi veliko ostrih, nepotrebnih in celo sovražnih besed, ki poglabljajo nezaupanje. "Naši ljudje si zaslužijo, da imajo na začetku prehoda iz zdravstvene v gospodarsko krizo politično reprezentanco, ki ji lahko zaupajo, da bo po najboljših strokovnih in političnih močeh odločala o pomembnih odločitvah glede naše prihodnosti," je prepričan.

V tem smislu si želi, da bi vsi, ki imajo pri tem odgovornost - vključno z njim, razumeli, da je kdaj tudi v politiki pomembna prijaznost. "Da ostre besede niso težava, če niso žaljive, da je mogoče povedati drugačno stališče tudi tako, da ni sovražno izrečeno, da se je dobro vzdržati kritike medijev in še česa, kar bi lahko avtonomni družbeni sistemi imeli za vtikanje politike vanje. Vse to je velika odgovornost vseh nas," ugotavlja Pahor.

Upa, da bomo priče potrebni umiritvi strasti, da bi se lahko še bolj posvetili vprašanjem, ki bodo zelo težka in občutljiva. Kljub težavam so po njegovem mnenju lahko take okoliščine tudi priložnost za državo.

Zorčič je glede burnega dogajanja v DZ, uporabe in zlorab poslovnika DZ, v sredo za zaprtimi vrati spregovoril z vodji poslanskih skupin. Kot ugotavlja, si nekateri poslanci parlamentarizem predstavljajo zelo po svoje. Opozoril je, da je vsaka kritika in svobodna beseda v parlamentu dobrodošla, a bi lahko v preteklih mesecih našteli kar nekaj primerov, ko je "pod sloganom svobodne besede" prihajalo do medsebojnih obračunavanj, žaljivk med poslanci in diskreditacij, kar pa nima mesta v parlamentu.

Predsednik DZ je danes ugotavljal, da se v političnem prostoru dogajajo premiki, vsak premik pa ustvarja določeno trenje. Ko se bo politični prostor konsolidiral, tako na levem kot desnem in sredinskem političnem polu, bo po njegovih ocenah manj trenj ter bodo tudi razprave v DZ bistveno bolj vsebinske, in manj postopkovne. Prav na to opozarja v zadnjem času.

Po Zorčičevem mnenju se je treba sicer tudi zavedati, da je parlament pod pritiskom čim prejšnjega sprejemanja zakonov v zvezi z blaženjem posledic epidemije novega koronavirusa, pod tem pritiskom pa včasih pride do burnih izjav in odzivov. Verjame, da bo s stabilizacijo dela do te mere, da bodo večino zadev obravnavali na rednih sejah, do tega prihajalo redkeje.

Današnjega odstopa predsednika SD Dejana Židana pa Zorčič in Pahor neposredno nista želela komentirati.