'Z odločitvijo ustavnega sodišča se je izkazalo, da je umrla pravna država, če je sploh kdaj živela'

Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo delavcev migrantov zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih. Poleg tega so ustavni sodniki zavrnili njihove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov.

'Imeli so povsem drug namen'

Glede pritožbe zoper odločitev predsednika DZ je ustavno sodišče ocenilo, da so bile pobude volivcem za zbiranje podpisov uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika.

Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom po oceni ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo. Ustavno sodišče je sicer tudi v preteklosti že opozorilo, da se referendum ne sme uporabljati v protiustavne namene.

Delavci migranti so namreč v DZ pred časom vložili referendumske pobude glede šestih zakonskih predlogov - zakonov o izvajanju carinske zakonodaje EU, o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo ter novel zakona o upravnih taksah, zakona o varstvu kulturne dediščine in pomorskega zakonika.

Ker pa predsednik DZ Brglez ni želel razpisati roka za začetek zbiranja podpisov za referendum, so se zoper slednje pritožili na ustavno sodišče. Poleg tega so vložili tudi zahteve za presojo šestih omenjenih zakonov, ki so jim dodali še zahtevo za presojo ustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Brglez zadovoljen

Brglez je v prvem odzivu na odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrnilo pobude delavcev migrantov, za STA navedel, da ga "veseli, da je ustavno sodišče pritrdilo temu, da je treba pravico do referenduma zavarovati pred morebitnimi zlorabami".

''Kar me v tem trenutku najbolj veseli, je, da je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil namen Sindikata delavcev migrantov Slovenije očitna zloraba pravice do referenduma s ciljem, da pridobijo določene osebne koristi, to je drugačno zakonsko ureditev dohodnine,'' je sporočil in dodal, da pa ga žalosti, da kljub odločbi sindikat ne odneha in ponovna vlaga referendumske pobude, a tokrat bolj previdno.

Še ena pobuda, Brglez bo rok za zbiranje podpisov določil

Je pa poudaril, da bo tokrat rok za zbiranje podpisov za referendum določil. ''Okoliščine, ki so spremljale vlaganje njihovih predhodnih osem referendumskih pobud v primerjavi s sedanjima dvema niso povsem primerljive, zato bom, glede na to, da tokratni referendumski pobudi, ki sta bili vloženi v ponedeljek, 18. 7. 2016, sicer izpolnjujeta tudi formalne pogoje, rok za zbiranje podpisov tudi določil. Ta bo, glede na omejitve Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, pričel teči s 1. 9. 2016''.

Ob tem člane sindikata še poziva, ''da prenehajo z izigravanjem pravne države in z zlorabo instituta referenduma ter da ne postavljajo svojih osebnih interesov pred delovanje države''.

Kot so za STA pojasnili v kabinetu predsednika DZ, Brglez nima druge možnosti, kot da določi rok za zbiranje podpisov. Pri omenjenih pobudah namreč ni tako očitnih znakov oziroma dokazov, da gre za poskus zlorabe, čeprav je Brglez prepričan, da je temu tako. Tudi ustavno sodišče je v svoji odločbi opozorilo, da je treba poskus zlorabe referenduma eksplicitno dokazati, so še pojasnili v Brglezovem kabinetu.

Delavci migranti zaskrbljeni

Delavci migranti so zaradi odločitve ustavnega sodišča zaskrbljeni. Bojijo so, da takšna odločba odpira vrata morebitnim zlorabam v prihodnje. O svojih prihodnjih korakih se bodo odločili v prihodnjih dneh.

Po besedah odvetnika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Davorja Ozmeca je ustavno sodišče enemu posamezniku podelilo pristojnost odločanja o ustavnih pravicah, pri čemer zoper njegovo odločitev ni na razpolago pravnih sredstev. S tem so po njegovem mnenju odprli vrata v prihodnje, ko bo posameznik lahko sam odločal o tako pomembnih temah, ki se tičejo ustave. Zato jih skrbi, da bi v prihodnje lahko prišlo do zlorab, ker gre za vsebinsko presojo posameznika.

Ozmec je za STA opozoril, da odločitev ustavnega sodišča ni bila sprejeta soglasno. Strinja se z odklonilnim ločenim mnenjem ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, pa tudi delom pritrdilnega ločenega mnenja Jana Zobca, ki je opozoril na možnost, da bi predsednik DZ referendum preprečil tudi v primerih, ko ne bi šlo za zlorabo. O nadaljnjih korakih odvetnik delavcev migrantov še ni želel govoriti, saj se bodo odločili v prihodnjih dneh.

V koaliciji pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča 

V SMC so zapisali, da je ustavno sodišče v celoti pritrdilo stališču predsednika DZ, da je nujna zaščita pravice do referenduma pred zlorabami. Zato jih veseli, da je ustavno sodišče izrecno ugotovilo, da je šlo v primeru teh pobud za očitno zlorabo instituta pravice do referenduma. V SMC zato pozivajo sindikat delavcev migrantov, da ne zlorabljajo pravice do referenduma, ki je najvišji institut demokratične države, in da za doseganje svojih ciljev uporabijo pot dialoga.

Iz stranke DeSUS so sporočili, odločitev ustavnega sodišča običajno ne komentirajo, a bodo tokrat naredili izjemo. "Odločitev nas veseli, mislimo, da je pravilna, saj delavci migranti za vložitev svojih pobud po našem mnenju niso izkazali pravnega interesa," so zapisali.

V SD so navedli, da pozdravljajo "vsebinsko in suvereno odločitev ustavnega sodišča, ki bo nedvomno odpravila vprašanja glede dopustnosti tovrstnih ravnanj, ki so puščala dvome glede zlorabe pravice do referenduma". Zaradi odločitve, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude sindikata delavcev migrantov, so namreč na Brgleza leteli očitki, da je ravnal protiustavno. V SDS pa so predlagali, da ga DZ razreši z mesta predsednika DZ, o čemer so poslanke in poslanci razpravljali na seji sredi maja. Večina je na koncu sicer glasovala proti Brglezovi razrešitvi. So pa bili tedaj nekoliko zadržani tudi v SD in DeSUS.

Od opozicijskih strank se je po odločitvi ustavnega sodišča doslej odzvala le NSi, v kateri so se sicer ob glasovanju o Brglezovi razrešitvi vzdržali. V današnjem odzivu so zapisali, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, in se osredotočili predvsem na problematiko obdavčevanja delavcev migrantov. Kot so zapisali, je NSi v tem mandatu že predlagala spremembe zakona o dohodnini, s katerimi bi se splošna olajšava povečala na 7000 evrov. "S tem bi izboljšali katastrofalno razmerje med bruto in neto plačo, ki je v Sloveniji eno najslabših v EU. Na drugi strani pa bi s takšnim ukrepom rešili tudi delavce migrante, ki delajo v Avstriji in imajo za slovenske razmere razmeroma visok neobdavčen letni prihodek," so navedli.

Da je negativno presenečen nad odločitvijo ustavnega sodišča, pa je na Facebooku zapisal nepovezani poslanec Andrej Čuš, po mnenju katerega je ustavno sodišče s svojo odločitvijo suspendiralo voljo ljudi. "Odločitev je sicer treba spoštovati, lahko pa se z njo ne strinjam. Ocenjujem, da gre za neke vrste udar," se je odzval poslanec. Edino pot za delavce migrante vidi v tem, da se organizirajo, pridejo v DZ in spreminjajo Slovenijo znotraj sistema. Tudi sam pa jim ponuja sodelovanje.