Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu

Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov, bo moral Državni zbor o zakonu razpisati referendum. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona, čeprav zakon morda vsebuje nekatere določbe ali celo samo eno določbo, ki ne more biti predmet referendumskega odločanja, so pojasnili na Ustavnem sodišču.

Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s sedmimi glasovi za, eden, sodnik Marko Starman, pa je bil proti. Ta je dal tudi odklonilno ločeno mnenje.

DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.

Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.

"Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo," je zapisalo Ustavno sodišče.

Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

V sindikalnih centralah v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo.

Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek - predlagatelji zakona so ga ocenili na 570 milijonov evrov, bivši finančni minister Klemen Boštjančič na eno milijardo evrov, fiskalni svet pa na 900 milijonov evrov - se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.