Ustavno sodišče: komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta zakon o kazenskem postopku in zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo, saj komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko ne more biti predmet preiskave. DZ mora neskladje odpraviti v enem letu, dotlej pa je ustavno sodišče samo določilo način preiskav pri odvetnikih, so zapisali na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je ugodilo ustavnim pritožbam, tako da je ugotovilo kršitve človekove pravice do odvetniške zasebnosti ter pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, do katerih je prišlo na podlagi izpodbijanih sodnih odredb. Prav tako je prepovedalo nadaljevanje ugotovljenih kršitev, zaradi česar se lahko nadaljujejo preiskovalna dejanja, katerih izvajanje je ustavno sodišče s svojo začasno odločitvijo zadržalo, le ob spoštovanju vseh jamstev, ki jih je s to odločbo vzpostavilo. Hkrati je sodišče določilo način izvršitve te prepovedi glede na stanje, ki je nastalo z začasno zaustavitvijo preiskovalnih dejanj pri policiji na podlagi izpodbijanih sodnih odredb.

Je pa ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo v delu, ki se je nanašal na sodno odredbo za pregled podatkov na zaseženih elektronskih napravah odvetnika.

Ustavne pritožbe vložilo več odvetniških družb

Postopek za oceno ustavnosti zakonov je bil začet na pobudo Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ustavne pritožbe pa so poleg OZS vložile še odvetniške družbe in odvetniki, pri katerih so bile na podlagi odredb ljubljanskega okrožnega sodišča opravljene hišne preiskave odvetniških pisarn, stanovanj in osebnih avtomobilov, in sicer zaradi verjetnosti, da se bodo odkrili predmeti in sledovi kaznivega dejanja, pomembni za kazenski postopek zoper tretje osebe. Preiskave je opravila policija, ki je zasegla tudi listine in elektronske naprave s podatki, ki naj bi bili povezani z namenom preiskave.

Po ugotovitvah ustavnega sodišča je komunikacija med odvetnikom in njegovo stranko zaupne narave, odvetnik pa jo mora zato tudi varovati. Varuje pa jo lahko le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju tudi na način, da država vanjo ne posega. Pri tem varstvo njegove odvetniške zasebnosti ni namenjeno privilegiranju odvetnika, temveč temu, da ščiti in varuje njegove stranke.

Po mnenju ustavnega sodišča zato niso dopustna preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, zoper katero se vodita predkazenski ali kazenski postopek, pri čemer pa omejitev velja le glede podatkov, ki so povezani z zaupnim razmerjem zagovorništva. Prav tako se na odvetniško zasebnost ne more sklicevati odvetnik, ki je sam osumljen kaznivega dejanja.

Če je treba zaradi pregona kaznivih dejanj poseči v odvetniško zasebnost, je to po oceni ustavnega sodišča ustavno dopustno le, če je poseg nujen in če do podatkov ni mogoče priti drugače. Poleg tega zakonska ureditev po mnenju sodnikov trenutno ne omogoča blažjega posega v odvetniško zasebnost. Sodišče pa ugotavlja tudi, da zakonodaja trenutno odvetnikom in OZS ne zagotavlja pritožbe zoper odredbo o preiskavi.

Prva pobuda vložena že novembra 2014, druga konec 2015

Odvetniška zbornica je prvo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti obeh zakonov vložila novembra 2014, potem ko so kriminalisti pri preiskovanju domnevno sporne prodaje delnic Premogovnika Velenje obiskali odvetnike Boška Šrota in Andrijane Starina Kosem.

Preiskovalci so zasegli kopije diskov računalnikov v odvetniških pisarnah in odvetniške spise ter pregledali tudi domove in vozila treh odvetnikov. Ustavni sodniki so takrat do končne odločitve prepovedali vsa preiskovalna dejanja, povezana s temi zasegi.

Zgodba se je ponovila decembra lani, ko so kriminalisti zaradi domnevno spornih dejanj uprave Perutnine Ptuj pri nedavni dokapitalizaciji, ki jo je izvedela Slovenska industrija jekla, preiskali še eno odvetniško pisarno. Tudi takrat so ustavni sodniki do končne odločitve zadržali preiskovanje zaseženih predmetov.

V odvetniški družbi Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji so opozarjali, da je bil obseg hišne preiskave nesorazmeren, saj naj bi sodišče odredilo preiskavo celotne odvetniške družbe. Prav tako so opozarjali, da o obsegu vpogleda in zasega v tem primeru ni odločil sodnik, temveč se je odločitev dejansko prenesla na policijo, ki je na kraju samem v nasprotju z ustavnimi zahtevami opravila vpogled v vsebine, varovane s komunikacijsko zasebnostjo.

Sodišče: preiskave so bile opravljene na podlagi protiustavne zakonske ureditve

Zdaj pa so odločili, da so te preiskave opravili na podlagi protiustavne zakonske ureditve. Zato je že prišlo do kršitev pravice do odvetniške zasebnosti, pravice do sodnega varstva, ker zoper sodni odredbi ni bila zagotovljena pritožba, pa tudi pravice do pravnega sredstva, je ocenilo sodišče.

Zaradi teh dogodkov je odvetniška zbornica ministrstvu za pravosodje predlagala spremembe zakonodaje, s katero bi se zagotovil sodni nadzor nad takimi posegi in da se preiskav pri odvetnikih, ki niso osumljenci, ne bi moglo opraviti.

Ministrstvo spremembe obeh zakonov že pripravlja. A kot je seznanjena zbornica, zakonska predloga naj ne bi v celoti sledila njihovim željam. Vendar pa bo moralo ministrstvo zdaj sledili odločitvi ustavnega sodišča. Predloga sicer še nista javno dostopna.