Ustavno sodišče razveljavilo možnost avtomatičnega podaljšanja koncesije

Kot so navedli na ustavnem sodišču, je zakonodajalec različno uredil postopek podelitve nove koncesije in postopek podaljšanja obdobja podelitve koncesije, kar je v neskladju s splošnim načelom enakosti iz 14. člena ustave. "Za podelitev nove koncesije je predviden postopek javnega razpisa, medtem ko v primeru podaljšanja obdobja podelitve koncesije zakon ne predpisuje javnega razpisa, temveč predvideva (skorajda) samodejno podaljšanje obstoječe koncesije v korist obstoječega koncesionarja," so pojasnili.

Pri tem gre po njihovih navedbah za neenako obravnavo zainteresiranih ponudnikov, saj ti v primeru podaljšanja obdobja koncesije z obstoječim koncesionarjem sploh ne morejo konkurirati.

Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč določa, da koncedent najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije preveri realizacijo programa in ali še obstaja potreba po podelitvi koncesije, pri čemer lahko nato na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja koncesijo izvajalcu podaljša za naslednjih 15 let.

Ustavno sodišče je ob tem določilo, da mora do drugačne zakonske ureditve koncedent najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije preveriti, ali še obstaja potreba po podelitvi koncesije. Če ta potreba obstaja, koncedent postopa po pravilih za podelitev (nove) koncesije, pri čemer mora koncesijo podeliti na podlagi javnega razpisa.

Ustavno sodišče je sicer presojalo tudi o več drugih določbah zakona o zdravstveni dejavnosti. Med drugim je ugotovilo tudi, da zakonska opredelitev zdravstvenih storitev, ki se opravljajo v okviru javne zdravstvene službe kot negospodarskih storitev splošnega pomena, ni v neskladju s pravnim redom EU, sodno prakso Sodišča EU in slovensko ustavo.

Zdravniška zbornica: Odločitev ne prispeva k rešitvi akutnih težav nedostopnosti do zdravstvenih storitev

"Na področju koncesij imamo v Republiki Sloveniji nelogičen sistem razpisovanja koncesij (s strani države in občin) in hkrati razpisovanja programov zdravstvenih storitev s strani ZZZS," menijo v Zdravniški zbornici Slovenije. 

Hkrati dodajajo, da odločitev Ustavnega sodišča, ki postavlja dodatne omejitve k podaljšanju koncesij, ne more prispevati k rešitvi akutnih težav nedostopnosti do zdravstvenih storitev, s katerimi se pacienti trenutno soočajo. Upajo, da bo problematika tudi del zdravstvene reforme, način podeljevanja koncesij pa bi po njihovem mnenju morali posodobiti ne glede na odločitev sodišča.  

Želijo si, da se bodo v prihodnje zdravstvene storitve dodeljevale tistim, ki ponujajo najboljše varnostne pogoje, kakovost in dostopnost za paciente. "Le tako bo pacient postavljen v središče zdravstvenega sistema," dodajajo.