Ustavno sodišče ne bo presojalo ustavnosti referenduma o koprskem parku

Zakon o lokalni skupnosti določa, da se lokalni referendum opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Pri tem pa bi naknadni referendum izgubil svoj smisel, če bi bil pred njegovo izvedbo občinski predpis že uveljavljen, so v svoji obrazložitvi zapisali ustavni sodniki.

Zahteva za razpis referenduma pomeni zahtevo, da o tem, ali naj splošni akt, ki ga je sprejel občinski svet, obstane ali ne, dokončno odločijo volivci neposredno. Iz navedenega izhaja, da je mogoče naknadni referendum o splošnem aktu občine izpeljati zgolj zoper splošni akt občine, ki je bil v občinskem svetu sprejet, ni pa še bil uveljavljen. Ko je predpis uveljavljen, njegove veljavnosti ni mogoče razveljaviti z odločanjem na naknadnem referendumu, saj je lokalni referendum potrditveni in ne razveljavitveni. V obravnavni zadevi pa je odlok o razveljavitvi odloka, ki naj bi bil predmet odločanja na referendumu, že uveljavljen.

Kot je spomnilo US, je bil odlok o razveljavitvi odloka razglašen in objavljen v uradnem listu RS 1. decembra in je začel veljati dan kasneje. Župan Aleš Bržan je z objavo preklica objave 10. decembra skušal razveljaviti njegovo uveljavitev, vendar preklic objave nima nobenega pravnega učinka. V veljavnost predpisa lahko poseže občinski svet, ki je predpis sprejel, in sicer s sprejetjem akta o njegovi razveljavitvi.

Zaradi navedenega je ustavno sodišče presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za presojo ustavnosti in zakonitosti vsebine zahteve za razpis referenduma, zato je zahtevo zavrglo.

Ob tem so na US pojasnili še, da je postopek sprejemanja splošnega akta občine, v katerem župan z razglasitvijo in objavo sprejetega splošnega akta ne počaka 15 dni od njegovega sprejetja zaradi možnosti vložitve predloga za razpis referenduma oz. pisnega obvestila o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, obremenjen s kršitvijo zakona o lokalni skupnosti in ustave. V takšnem primeru je pred ustavnim sodiščem mogoče začeti postopek s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka, na podlagi katerega je bil splošen akt sprejet.

Bržan je v današnji izjavi za medije navedel, da je po odločitvi ustavnega sodišča odlok o razveljavitvi prostorskega akta veljaven in da o njegovi veljavnosti ni mogoče odločati na referendumu, s tem sklepom sodišča pa so na občini dosegli, kar so načrtovali.

Po drugi strani je Bržan poudaril, da ima prerekanj na sodišču dovolj in bo zato ubral drugačno pot. Tako razmišlja o sprožitvi postopka sprejemanja novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) še nekoliko širšega območja t. i. Toncityja. S tem bi tudi občani po njegovem dobili tudi priložnost, da se sami seznanijo z vsebino zadnje referendumske pobude.

Kot je spomnil župan, je bilo omenjeno območje že pred desetletji izvorno namenjeno stanovanjski gradnji, danes veljavna rešitev pa je dobra, saj zagotavlja tako javni kot zasebni interes. Zagotavlja se namreč ustrezno infrastrukturno opremljenost, imajo pa tudi investitorja, ki je pripravljen ohraniti 40 odstotkov zelenih površin. To rešitev, je dodal Bržan, je "pripravljen preveriti tudi na referendumu v sklopu OPPN Toncity, če bodo ljudje to želeli".

Koprski občinski svetniki so februarja na izredni seji pooblastili župana Bržana, da se znova obrne na ustavno sodišče, ki naj presodi o ustavnosti in zakonitosti pobude za razpis referenduma o centralnem parku Koper, za katerega je pobudnik, bivši župan Boris Popovič, zbral dovolj podpisov občanov.

Popovič je kot takratni župan zasebna zemljišča v Kopru najprej namenil gradnji stanovanj, čez nekaj let pa je občina zaradi poslabšanja odnosov z investitorjem Milanom Mandarićem tam preprečila gradnjo s sprejetjem prostorskega načrta, po katerem bo tam centralni mestni park. Mestni svet v sedanji sestavi je lani sprejel odlok, s katerim je prostorski načrt za centralni park razveljavil, Popovič pa je nato začel zbirati podpise za referendum o razveljavitvi tega odloka.

Občina se je nato obrnila na ustavno sodišče, ki pa je v začetku februarja že zavrglo njeno zahtevo za oceno zakonitosti referendumske pobude. V sklepu so sodniki zapisali, da niso pristojni odločati že v fazi zbiranja podpisov o pobudi.