Ustavno sodišče je ugotovilo, da je DZ zamudil sedemdnevni rok, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi, saj je bila zahteva na ustavno sodišče vložena 10. decembra, torej dan po izteku roka.
Ustavno sodišče je sicer kot najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin razpravljalo tudi o vprašanju, ali v posebno utemeljenih primerih in izjemoma ni upravičeno obravnavati tudi vlog, ki jih je predlagatelj vložil prepozno. In ugotovilo, s 6 glasovi za in 2 proti, da morebitna zavrnitev zakona na naknadnem zakonodajnem referendumu ne bi povzročila tako hudih protiustavnih posledic, ki bi narekovale odločanje o prepozno vloženi zahtevi državnega zbora, zato jo je zavrglo.
V odločbi ustavno sodišče med drugim ugotavlja, da so protiustavne posledice, ki jih kot razlog za neustavnost zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi, nastale že z neuspešnim potekom roka za izvršitev odločbe ustavnega sodišča in tudi z nespoštovanjem 8. točke iste odločbe. Vsako zavlačevanje izvršitve omenjene odločbe ustavnega sodišča pa pomeni nadaljevanje protiustavnega stanja. Pri tem sklicevanje vlagateljev zahteve za razpis referenduma na to, da zakonodajalec ni izvršil drugih odločb ustavnega sodišča, ni mogoče upoštevati kot argument zoper izvršitev te odločbe. Zato je državni zbor dolžan v najkrajšem možnem času izvršiti navedeno odločbo, opozarja ustavno sodišče.
Polletni rok za odpravo neustavnosti zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je namreč že potekel, saj je bila odločba objavljena 16. aprila. To pomeni, da je protiustavno stanje, ki izhaja iz nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča, že nastalo in da se bo z morebitno zavrnitvijo t.i. tehničnega zakona o izbrisanih na referendumu nadaljevalo, ugotavlja sodišče. Ob tem poudarja, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne in da jih je DZ dolžan izvršiti v postavljenih rokih. Nespoštovanje odločb sodišča pa pomeni hudo kršitev načel pravne države.
Kot je zapisalo ustavno sodišče, z morebitno zavrnitvijo omenjenega zakona na naknadnem referendumu tudi ne bo ugasnila dolžnost državnega zbora, da izvrši odločbo sodišča, prav tako pa ne bo ugasnila dolžnost notranjega ministrstva, da takoj začne z izvrševanjem 8. točke odločbe ustavnega sodišča. Zato tudi morebitna zavrnitev zakona na referendumu ne bo povzročila zatrjevanih kršitev človekovih pravic. "Ob tem se sicer lahko zastavi vprašanje smiselnosti takšnega referenduma, vendar je to politično in ne ustavnopravno vprašanje." In ker morebitna zavrnitev t.i. tehničnega zakona na referendumu ne bi povzročila tako hudih protiustavnih posledic, ki bi narekovale odločanje o zahtevi državnega zbora, ki je vložena po izteku zakonsko določenega roka, je ustavno sodišče zahtevo kot prepozno zavrglo.
Razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih je zahtevala skupina 30 poslancev. Ker pa je DZ ocenil, da bi morebitna zavrnitev utegnila povzročiti protiustavne posledice, je zahtevo posredoval v presojo ustavnemu sodišču.
Jelinčič: Referendum mora biti!
Predsednik in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je glede zavržene zahteve DZ za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih s strani ustavnega sodišča, izjavil, da se je s to razsodbo sesulo v prah vse tisto, na čemer je temeljilo argumentiranje predsednika DZ Boruta Pahorja ter poslancev ZLSD in LDS v zahtevi. Ob tem pa je še dodal, da je sodnica Dragica Wedam Lukič, ki je podala odklonilno ločeno mnenje, očitno pripravljena iskati kakršnokoli možnost, da bi zadovoljila izbrisane in tiste, ki jih ščitijo in ne želijo, da bi slovenski državljani odločali o sebi. Poudaril je, da mora biti referendum razpisan ne glede na to, kakšno je referendumsko vprašanje. In če je takšna volja državljanov, je potrebno popraviti tudi ustavo in zakone, kajti "volja ljudstva je tista, ki določa zakone", je še dodal Jelinčič.
V primeru vprašanja referenduma o izbrisanih je bila odločitev ustavnega sodišča takšna, kot so jo predlagatelji referenduma tudi pričakovali, meni Jelinčič. Kljub temu, da drugačna rešitev sploh ni bila možna, sta dve sodnici glasovali drugače. Ob tem je Jelinčič še dodal, da bi večina ustavnih sodnikov, ki so odločali o vprašanju referenduma o izbrisanih, tudi plebiscit o slovenski osamosvojitvi najverjetneje razglasili za neustavnega in tako zavrgli "najvišjo voljo slovenskih državljank in državljanov".
Jelinčič pričakuje, da bo referendum pokazal, da zakon, ki ga je DZ sprejel "na silo in pod pritiskom koalicijskih partneric", ni veljaven. Po njegovem prepričanju je namreč potrebno vsak posamezen primer posebej pretehtati, nato pa se mora o njem odločiti notranje ministrstvo. Jelinčič je še dodal, da ne razume, kako lahko pod izgovorom človekovih pravic država daje prednost neki manjšini pred večino državljanov. Po njegovem prepričanju Slovenija "odpira vrata vsem tistim, ki so nekaj let izvajali kriminalna dejanja po svojih bivših matičnih domovinah, danes pa bodo v Sloveniji dobili opravičilo za ta dejanja in dokazilo, da teh dejanj pravzaprav niso mogli storiti, ker so bili takrat v Sloveniji."
Pahor: Treba se je osredotočiti na rešitev problema
Po odločitvi ustavnega sodišča se je treba osredotočiti na rešitev problema, je dejal predsednik DZ Borut Pahor. Sicer pa je Pahor za ponedeljek že sklical sejo kolegija predsednika DZ, ki naj bi pripravil sklic izrednega zasedanja parlamenta. Zasedanje, na katerem naj bi poslanke in poslanci razpisali naknadni zakonodajni referendum o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, pa naj bi bilo po Pahorjevih besedah najverjetneje v torek dopoldne.
Glede stališča ustavnega sodišča, da je DZ zamudil rok za vložitev zahteve za presojo ustavnosti, je Pahor pojasnil, da je pri svoji odločitvi upošteval mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Ta je menila, da je rok, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi, instrukcijski in ne prekluzivni. Na vprašanje o morebitnih sankcijah, pa je Pahor odgovoril, da se je najprej treba osredotočiti na rešitev nastale situacije. Podobno mnenje pa je izrazil tudi glede stališč nekaterih poslancev, da bi moral s svojega mesta odstopiti. V zvezi z morebitno odgovornostjo notranjega ministra Rada Bohinca za nastali položaj pa je pojasnil, da je odločitev, da se DZ predlaga sprejem t.i. tehničnega zakona o izbrisanih, sprejela vlada.
