Ukrep je bil po oceni sodišča tudi nujen, saj postopen prehod na novo, bistveno drugačno ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov posameznih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so bili imenovani na podlagi prejšnje ureditve, ne bi omogočil takojšnje depolitizacije. Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh teh organov hkrati, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu.
Ocenjevalo je tudi, v kolikšni meri je izpodbijana ureditev predčasnega prenehanja mandatov vseh članov vseh organov upravljanja, vodenja in nadzora RTVS brez krivdnih razlogov in s takojšnjim učinkom ogrozila institucionalno avtonomijo oziroma neodvisnost RTVS. Tako je ugotovilo več izjemnih okoliščin, denimo prevelik vpliv politike na javne medije, na katerega je opozorila Evropska komisija.
Presodilo je, da koristi izpodbijane ureditve, ki je določila prenehanje mandatov po samem zakonu, za doseganje zagotovitve takojšne depolitizacije RTVS in pluralnosti zastopanja družbenih interesov pretehtajo nad težo posledic posega v pravico do institucionalne in programske avtonomije javne RTVS. Zato je sodišče odločilo, da izpodbijana ureditev, ki določa prenehanje mandatov po samem zakonu, ni v neskladju z delom 39. člena ustave.
Poleg tega so poudarili, da ima zakonodajalec pri urejanju organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS široko polje proste presoje. Lahko izbere model, po katerem imajo pristojnost imenovanja članov teh organov institucije in organizacije civilne družbe, ali pa ob upoštevanju zahteve, da člani sveta niso zastopniki političnih interesov, model, po katerem člane voli parlament oziroma poleg njega tudi drugi državni organi. Lahko pa izbere tudi kombinacijo obeh modelov.
Ustavno sodišče je v obravnavanem primeru presodilo, da izpodbijana ureditev, po kateri člane sveta RTVS imenujejo zaposleni, nekateri neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, načeloma omogoča široko sodelovanje civilne družbe in odraža potrebno družbeno pluralnost oziroma zastopanost različnih družbenih interesov ter hkrati samostojno in neodvisno izvrševanje mandatov članov sveta RTVS, ki ni vezano na navodila upravičencev za imenovanje članov.
Nenazadnje so presojali del 18. člena zakona o RTVS, ki kot razlog za predčasno razrešitev člana sveta RTVS določa ovadbo zoper tega člana, ki jo Komisija za preprečevanje korupcije vloži ob zaznavi znakov kaznivega dejanja. V tej povezavi pa so ocenili, da je izpodbijani del v neskladju z domnevo nedolžnosti, tako da so jo razveljavili. Zgolj "razlogi za sum" so prenizka varovalka za nastop morebitne posledice, ki pomeni predčasno razrešitev člana sveta, so pojasnili.
Ustavno pobudo so 28. decembra 2022, ko je začela veljati novela zakona o RTVS po potrditvi na referendumu novembra 2022, vložili Peter Gregorčič kot predsednik dotedanjega programskega sveta RTVS in drugi. Kot razlog so navedli, da so po noveli predčasno prenehali mandati članom programskega in nadzornega sveta ter generalnega direktorja, direktorjev radia in televizije.
Državni svet pa je zahtevo z vsebinsko enakimi očitki vložil 6. decembra 2023.
Ustavno sodišče je del izreka, ki je povezan denimo z izpodbijanjem določb o novem načinu upravljanja RTVS, sprejel s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala Marko Starman in Rok Svetlič, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Primož Gorkič in Katja Šugman Stubbs sta medtem dala pritrdilni ločeni mnenji.
Starman je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da bi moralo ustavno sodišče glede na to, da je bilo pri oblikovanju merila za presojo in pri utemeljitvi njenega izida uporabljen evropski akt o svobodi medijev, pred odločitvijo uporabiti mehanizem sodnega sodelovanja s Sodiščem EU in mu predložiti vprašanje za predhodno odločanje o razlagi te določbe.
Po Svetličevem opozorilu pa je prenehanje mandatov ex lege, torej po zakonu, izreden instrument zakonodajalca, ki zahteva samostojno utemeljitev. Ne zadostuje niti sklicevanje na legitimne cilje, ki jih zakonodajalec zasleduje z novo ureditvijo, niti razumna ocena, da bi bili ti cilji ob posegu v mandate hitreje doseženi, je opozoril.
Ustavno sodišče je 20. februarja 2023 začasno zadržalo izvrševanje 24. in 25. člena ter dela 23. člena novele, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Postopki konstituiranja novih organov so lahko tekli, zadržano pa je bilo končno konstituiranje sveta.
A 26. maja 2023 je zadržanje novele razveljavilo. Kot so tedaj zapisali na ustavnem sodišču, hitra vsebinska odločitev ne bo mogoča zaradi razhajanja med stališči sedmih sodnic in sodnikov. Od takrat se je sestava ustavnega sodišča sicer spremenila.
Ustavnih sodnikov je devet. Roka Čeferina so izločili iz odločanja v tej zadevi, ker odvetniška pisarna, katere soustanovitelj je, sodeluje z RTVS. Nežo Kogovšek Šalamon pa so izločili zaradi njenega dopolnilnega dela na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji o noveli.
Eden od pobudnikov ustavne presoje Gregorčič je za STA sporočil, da je odločba ustavnega sodišča obsežna in je še ni proučil. Komentar bo najverjetneje podal po 15. avgustu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.