Ustavno sodišče o nedopustnosti referenduma o interventnih ukrepih

Na vprašanje, ali so ustavni sodniki obravnavo danes zaključili ali jo bodo še nadaljevali, so na ustavnem sodišču za STA odgovorili, da je "zadeva še v teku", zato dodatnih pojasnil še ne morejo dati.

Ob tem so zgolj splošno pojasnili, da je odločitev ustavnega sodišča v skladu z njegovim poslovnikom javna, torej objavljena na spletni strani, šele ko je odločba ali sklep odposlan udeležencem v postopku, v zadevah ustavnih pritožb pa, ko je odločba ali sklep vročen pritožniku.

"To enako velja tudi glede informacije, ali je bila v posamezni zadevi odločitev sprejeta ali ne," so navedli. Če ustavno sodišče obravnavo nadaljuje, se zadeva uvrsti na predlog dnevnega reda ene od prihodnjih sej, so dodali.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

V sindikalnih centralah v zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo.

Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek – predlagatelji zakona so ga ocenili na 570 milijonov evrov, bivši finančni minister Klemen Boštjančič na eno milijardo evrov, fiskalni svet pa na 900 milijonov evrov – se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.

Le nekaj dni po parlamentarni potrditvi zakona so ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Sindikalisti, prepričani, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo, so se zato junija obrnili na ustavno sodišče.

Nekateri mediji so v minulih dneh navajali neuradne informacije, da bi utegnilo ustavno sodišče referendum dovoliti, v delojemalskih vrstah pa naj bi si želeli zelene luči vsaj za odločanje o tistih členih, ki niso davčne narave. Mnenja ustavnih pravnikov o dopustnosti referenduma so medtem različna. Ali bo sodišče obravnavo zahteve za ustavno presojo zaključilo že danes, sicer ni gotovo.