Ustavno sodišče odločilo: kvote slovenske glasbe za zasebne radie ne veljajo

Ustavnost zakona o medijih, ki predpisuje obvezne deleže predvajanja slovenske glasbe, je sodišče presojalo na zahtevo državnega sveta, družbe Radio City in drugih. V primeru zasebnih radijskih postaj so sodniki soglasno razveljavili prvi odstavek 86. člena ter prvi do peti odstavek 86.a člena medijskega zakona.

Prvi predpisuje obvezen delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih - v primeru javnega radia najmanj 40 odstotkov, v primeru komercialnega radia pa najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe -, medtem ko 86.a člen podrobneje določa čas predvajanja, delež slovenskega jezika v glasbi, njeno starost in podobno.

"Če zakoni in drugi predpisi niso jasni, obstaja možnost različne uporabe zakona in drugega predpisa in arbitrarnosti državnih organov ali drugih organov za izvrševanje javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah posameznikov. Z jasnim in pomensko določljivim zakonom je zagotovljeno, da naslovniki pravnih pravil niso izpostavljeni stopnji nepredvidljivosti in negotovosti pravnih posledic njihovih storitev ali opustitev, ki je ustavnopravno nevzdržna in nesprejemljiva," so zapisali ustavni sodniki.

Za sedmi odstavek 109. člena, ki je bil prav tako predmet ustavne presoje, govori pa o hrambi podatkov o programu, in sicer o vseh predvajanih programskih, oglaševalskih in drugih vsebinah, pa je sodišče ocenilo, da ni v neskladju z ustavo.

'Kvote absurdne in neživljenjske'

Da so kvote absurdne in na njihov račun pogosto trpi vsebina radijskega ali televizijskega programa, so aprila letos izpostavili tudi na okrogli mizi ob dnevu radiodifuznih medijev, ki jo je pripravila na Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

To je zatrdil tudi Marko Milosavljevič s Fakultete za družbene vede, ki je sicer del strokovne skupine, ki pomaga pri spreminjanju zakona o medijih. Ocenil je, da je ta postopek med drugim problematičen, ker v preteklosti skoraj noben minister za kulturo ni prihajal iz medijev. To so bili ljudje, ki po njegovih besedah medijev niso natančno razumeli in se posledično z njimi niso natančno ukvarjali. Zato smo tudi dobili 'neživljenjske' kvote slovenske glasbe, je dodal.

"Opozarjali smo na to, da morajo biti kakršnekoli tovrstne definicije zelo natančno opredeljene, kaj je s čim mišljeno, in da je jasno, da bo prišlo do problemov. Da je na papirju vse lepo in prav, ko govorimo o zaščiti slovenske glasbe in glasbenikov, a takoj, ko pridemo do opredelitve, kaj je slovenska glasba, bo nastala težava. in to se je zdaj pokazalo," je dejal Milosavljević.

'Kvečjemu bi lahko šlo za zaščito jezika'

"Državljanstvo v EU ne more biti kriterij, ker so vsi državljani v EU izenačeni pred zakonom, nacionalna pripadnost tudi ne, ker potem lahko odpade velik niz slovenskih glasbenikov, ki morda niso popolnoma arijsko ali kako drugače čisti Slovenci."

Kvečjemu bi po njegovih besedah lahko šlo za zaščito slovenskega jezika, vendar bi v tem primeru odpadli vsi členi in omejitve, ki se nanašajo na instrumentalno glasbo.

To je pomembna zmaga državnega sveta na ustavnem sodišču, so prepričani v tem domu slovenskega parlamenta, ki je začel postopek za oceno ustavnosti medijskega zakona, ki se nanaša na glasbene kvote. Na ministrstvu za kulturo bodo, kot so sporočili, odločitev upoštevali pri oblikovanju posodobljenega zakona.